Včasih zgodovina najbolj zaživi takrat, ko jo ne beremo, temveč se je dotaknemo, jo poslušamo, raziskujemo in o njej sprašujemo. Prav takšno dopoldne smo danes doživeli v Kulturnem centru Škocjan, kjer smo gostili naše Sončke, uporabnike varstveno-bivalnega objekta na Bučki in druge uporabnike Društva Sonček iz Novega mesta, ki so redno vključeni v različne dejavnosti in aktivnosti Občine Škocjan.
Naša gostujoča skupina je vstopila v svet Gutenwerda, nekdanjega srednjeveškega trga na Otoku pri Dobravi, katerega zgodba je že od maja letos predstavljena na razstavi v avli Kulturnega centra Škocjan. Po razstavi jih je z izjemno predanostjo, strokovnostjo in nalezljivim pripovedovalskim žarom popeljal dr. Tomaž Nabergoj, kustos Narodnega muzeja Slovenije, s katerim smo v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto pripravili in umestili razstavo v naš kulturni center.
In to ni bilo zgolj vodstvo po razstavnih panojih. Bilo je pravo potovanje v čas, ko je na območju današnjega Otoka pri Dobravi utripalo živahno srednjeveško trgovsko in obrtniško središče.
Odkrivali smo, kako so ljudje živeli, ustvarjali, trgovali in preživljali vsakdan. Kako pomemben je bil Gutenwerd za svoje širše območje, kaj vse nam o njegovih prebivalcih pripovedujejo arheološke najdbe in zakaj je prav ta kraj ena pomembnejših zgodb naše lokalne zgodovine. Številni najdeni predmeti, ostanki lončenine, orodja, glasbil in igral so obiskovalcem približali življenje, ki se je tukaj odvijalo pred stoletji.
Posebno doživetje je bilo, ko je dr. Nabergoj zaigral na srednjeveško drumlico. Zgodovina je nenadoma dobila tudi svoj zvok! Sledilo je spoznavanje žrmelj, na katerih so lahko naši gostje sami poskusili mleti zrna v moko, lončarskega vretena, skrivnostne skrinje z zakladom in mogočnega turškega konjenika na konju. Prav slednji je priklical tudi pretresljivo poglavje zgodovine Gutenwerda, saj so ga Turki leta 1473 uničili in opustošili.
Vsak predmet je odprl novo vprašanje, vsaka zgodba novo radovednost. In prav v tem je čar takšnega spoznavanja dediščine: zgodovina ni več nekaj oddaljenega in abstraktnega, temveč postane otipljiva, razumljiva in blizu.
Ko zgodovina odpre vrata, vanje vstopi tudi otroška radovednost.
Ko so naši Sončki še polni vtisov raziskovali razstavo, so v Kulturni center kar v copatkih prikorakali še prav posebni obiskovalci. Vsevedi, malčki iz enote Vrtca Radovednež, ki domuje kar v prostorih Kulturnega centra Škocjan.
In če je bilo dopoldne do takrat polno zanimanja, se je z njihovim prihodom radovednost še pomnožila! Otroške oči so spremljale vsako podrobnost, roke so želele preizkusiti vse, kar je bilo mogoče, vprašanja pa so si sledila drugo za drugim. Z navdušenjem so prisluhnili pripovedi o srednjeveškem življenju, otipavali predmete, preizkusili mletje zrn in se lotili prav posebnega izziva: poiskati pravi ključ, ki odpira skrinjo z zakladom. In uspelo jim je!
Za Vsevedi so se v raziskovanje podali še njihovi vrtčevski prijatelji, Raziskovalci. Tudi ti so z velikim zanimanjem spremljali srčno in doživeto pripoved dr. Nabergoja ter dokazali, da za odkrivanje velikih zgodb nikoli nisi premajhen.
Gutenwerd ni le zgodba o nekdanjem trgu. Je del naše skupne identitete.
Opuščeni srednjeveški trg na Otoku pri Dobravi je pomemben del zgodovinskega spomina Škocjana in širšega slovenskega prostora. Njegova zgodba govori o življenju, gospodarskem utripu, povezovanju, ustvarjalnosti in tudi o ranljivosti naselij v nemirnih zgodovinskih obdobjih. Arheološke raziskave in najdbe nam omogočajo, da postopoma sestavljamo podobo prostora, v katerem živimo, in bolje razumemo, kako so ga oblikovale generacije pred nami.
Toda dediščina ima resnično vrednost šele takrat, ko jo znamo približati ljudem. Ko postane dostopna, razumljiva in doživeta. Ko jo lahko spoznavajo različne generacije in ko v njej vsakdo najde nekaj zase.
Prav zato je današnje srečanje nosilo še posebno sporočilo. Omogočanje dostopa do kakovostnih kulturnih in izobraževalnih vsebin tudi ranljivim skupinam ni zgolj prijazna gesta, temveč pomemben del vključujoče skupnosti. Naši Sončki so s svojim obiskom znova pokazali, kako dragoceni so trenutki skupnega odkrivanja, sodelovanja, novih spoznanj in pristnih doživetij. Kultura mora biti prostor, v katerem so vrata odprta za vse, ne glede na njihove okoliščine ali življenjske izzive.
Enako pomembno je, da kulturno dediščino približujemo najmlajšim. Otroci, ki že v zgodnjem obdobju spoznavajo zgodbe svojega domačega kraja, ne pridobivajo le zgodovinskega znanja. Gradijo odnos do okolja, v katerem odraščajo, razvijajo občutek pripadnosti, prepoznavajo vrednost prostora in njegovih posebnosti ter se učijo spoštovati dediščino, ki so jo prejeli od preteklih generacij. Morda se prav iz današnjega srečanja rodi vprašanje, ki bo nekoč preraslo v raziskovanje, zanimanje ali ponos na domače kraje.
Kulturni center Škocjan je tudi prostor takšnih srečevanj. Prostor, kjer se prepletajo zgodovina in sedanjost, izkušnje in otroška vedoželjnost, strokovno znanje in neposredno doživetje. Kjer se srečujejo generacije, različne življenjske zgodbe in ljudje, ki jih povezuje želja po spoznavanju, ustvarjanju in skupnosti.
Današnje dopoldne je bilo lep dokaz, da za kulturno dediščino ni ne starostnih ne drugih meja. Potrebuje le priložnost, da spregovori, in ljudi, ki ji znajo prisluhniti.
Hvala našim Sončkom, Vsevedom in Raziskovalcem za iskreno zanimanje, vprašanja, nasmehe in radovednost, ki so napolnili naš kulturni center. Posebna zahvala dr. Tomažu Nabergoju za izjemno strokovno, srčno in doživeto vodenje, s katerim je srednjeveški Gutenwerd za nekaj trenutkov znova zaživel pred našimi očmi.
