Prehrana v zgodnjih letih posameznikovega razvoja močno zaznamuje prehranjevalne navade in zdravje tudi v odrasli dobi, zato je nujno, da otroke in mladostnike spodbujamo k raznoliki in uravnoteženi prehrani. Zavračanje zdravju koristne hrane je namreč pogosto posledica neustreznih prehranskih navad, izbirčnosti ter neustreznega odnosa do hrane in zdravja nasploh.
Slovenija je v svetu vzoren primer organiziranega sistema šolske prehrane, ki je racionalen in dostopen vsem otrokom in mladostnikom. Z novim šolskim leto so začele veljati nove Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so jih pri načrtovanju in organizaciji prehrane dolžni upoštevati vsi vzgojno-izobraževalni zavodi v Sloveniji. Potrdili so jih tudi slovenski pediatri in dietetiki. Smernice spodbujajo zdravju in okolju prijazno prehranjevanje, ki ohranja in krepi otrokovo zdravje. To pomeni, da je na krožnikih čim pogosteje lokalna, sezonska, čim bolj naravno pridelana, minimalno predelana in nepakirana hrana. Novost v smernicah je v večjem poudarku na stročnicah, vključevanju polnovrednih živil, kakovostnih vrst rib ter zmanjševanju vključevanja odsvetovanih skupin živil, kot so npr. živila, ki jim je dodan sladkor (sokovi, sladkani čaji, sladkani mlečni izdelki… ). Že predhodne smernice so odsvetovale predelano in kupljeno pripravljeno hrano, prenovljene pa še bolj strmijo k temu, da bi bilo čim več hrane pripravljene iz osnovnih surovin v vrtčevskih ali šolskih kuhinjah. Seveda pa se priporoča, da zavodi, ki so doslej (pre)ohlapno sledili smernicam prehranjevanja, novosti uvajajo postopoma, da jih bodo otroci in mladostniki lažje sprejeli. Zavodi obroke sestavljajo po načelu zdravega krožnika, ki hkrati vsebuje zadostne količine zelenjave in polnovrednih žitnih izdelkov ter zmerne količine kakovostne beljakovinske hrane (pusto meso, stročnice, mlečne izdelke, ribe, jajca). Takšna prehrana otrokom omogoča optimalen razvoj ter ohranja in krepi njihovo zdravje, hkrati pa spodbuja razvoj zdravih prehranjevalnih navad. Navedene izbire omogočajo tudi uspešnejše delo v šoli in doma ter so prijaznejše do okolja.
Ker so otroci, pa tudi mladostniki pogosto nagnjeni k posnemanju prehranskih izbir, smo jim odrasli pomemben vzor. Zato je nadvse pomembno, da kot starši oziroma skrbniki tudi vi podprete prizadevanja vašega vzgojno-izobraževalnega zavoda tako glede ponudbe uravnotežene prehrane kot tudi pri osveščanju otrok in mladostnikov o zdravi prehrani ter kulturi prehranjevanja.
Ob tem je pomembno, da z zdravimi izbirami, ki so otrokom manj znane, vztrajate čim dlje, četudi jih otroci na začetku odklanjajo. Svetujemo, da otroke čim večkrat vključite v dejavnosti, ki so povezane s pridelavo, nakupom in pripravo hrane ter da obroke, kolikor je mogoče, zaužijete skupaj v krogu družine. Cilj in hkrati izziv vseh odgovornih za zdrav otrokov razvoj je namreč, da zagotavljamo zdravju in okolju prijazne ter okusne obroke na način, da jih bodo otroci in mladostniki dobro sprejemali ter jih doživljali kot prijetno izkušnjo. Sodelovanje med domačim okoljem in zavodom omogoča hitrejše sprejemanje uravnotežene prehrane ter zmanjševanje odpadne hrane, saj bodo otroci in mladostniki bolj verjetno sprejemali ponujeno hrano v zavodu, če bodo podobnih okusov navajeni tudi od doma.
Glavno sporočilo je, da z nekaterimi omejitvami, ki so vključene v prenovljene prehranske smernice, otrok ne kaznujemo ampak delamo v njihovo dobro. Uravnotežena, pestra, mešana prehrana je namreč naložba za celo življenje.
