Raznoliko kmetijstvo ne koristi le naravi, temveč zagotavlja tudi prehransko osnovo za ljudi in gospodarski donos za kmetijska podjetja. To potrjujejo rezultati študije, ki sta jo vodili Univerza v Københavnu in Univerza v Hohenheimu v sodelovanju z Inštitutom Leibnitz za analize sprememb biotske raznovrstnosti (LIB). Metaštudija je temeljila na 24 raziskavah v 11 državah z 2.655 kmetijami.
V resničnem svetu je na globalni ravni vse močnejši trend vse večje globalne specializacije kmetij. To spremljajo vedno večje monokulture in s tem izguba biotske raznovrstnosti. Vendar izsledki omenjene raziskave potrjujejo, da se, kadar stavijo kmetje na pestrost, to izplača vsem. Gospodarski uspeh in biotska pestrost ne izključujeta, temveč z vzajemnimi učinki izboljšata drug drugega. Raziskovalci so preučevali kmetije na petih celinah, vključno z najmanjšimi v Afriki, plantažami v jugovzhodni Aziji ter manjše in plantažno kmetijstvo v Severni Ameriki, Evropi in Latinski Ameriki. Tako so lahko primerjali pridelavo koruze v Malaviju s pridelovanjem kavčuka v Indoneziji, kombinirano gozdarstvo in govedorejo v Kolumbiji ter pridelavo ozimne pšenice v Nemčiji. Kljub vsem razlikam med gospodarstvi se je izkazalo, da raznolikost koristi kmetijam in okolju. Raznolikost se nanaša na živino, kolobarjenje, varstvo tal in tudi na ravnanje z nekmetijskimi rastlinami, kot so žive meje in drugo.
Najboljši mešani pridelovalni sistemi
Diverzifikacija govedoreje je imela največji pozitivni učinek na prehransko varnost, ki je več kot štirikrat večji od učinka na pridelek. Jasno je spodbujala biotsko raznovrstnost, vendar z manjšim učinkom kot pri zanesljivi preskrbi s hrano. Prakse ohranjanja tal so prav tako spodbujale součinkovanje z izboljšanjem vseh okoljskih rezultatov, ki jih je spremljalo izboljšanje blaginje ljudi in zanesljive preskrbe s hrano. Nasprotno pa številne nacionalne strategije in programi, ki se osredotočajo na intenziviranje kmetijstva, ne ustvarjajo razmer, ki bi bile koristne za vse državljane.
