Ekološka vina so med ljubitelji vin vse bolj priljubljena in tako je tudi v Sloveniji. Ekološki vinogradi so v Sloveniji (2022) obsegali 955 ha, ali približno 6 % vseh slovenskih vinogradov. Ti so ostali (2022) na skromnih 14.600 ha, saj smo v obdobju po osamosvojitvi izgubili skoraj 10.000 hektarjev.
Zaradi naravnih danosti je največ ekoloških vinogradnikov v Primorski vinorodni deželi, in sicer v dveh okoliših – slovenski Istri in Vipavski dolini, počasi se širijo tudi v Brdih, manj pa na hladnejšem Krasu ter v Podravju in Posavju.
Prav tako se povečuje količina pridelanega ekološkega grozdja (3.359 ton v letu 2022), ki je vključeno v evropsko shemo EKO in ima za to podeljen certifikat. Povečuje se tudi število ekoloških pridelovalcev vina (59 pridelovalcev v letu 2022) ter letna količina pridelanega ekološkega vina (6.790 hektolitrov v letu 2022).
Prvo ekološko slovensko vino na polici je bil refošk iz kleti Rodica iz Trušk pri Marezigah. Kot slovenski eko pionirji so ga dali na trgovske police že leta 2012 in se do danes utrdili kot izjemno uspešna vinska klet.
Kot prva večja slovenska vinska klet so prejšnji teden Vinakoper predstavili svoj prvi ekološki refošk. Vendar pa grozdje zanj niso pridelali sami, temveč so ga odkupili od njihovega dolgoletnega pogodbenika Sandija Kalizana. Zakonodaja o ekološki pridelavi je namreč nedvoumna: vinogradnik mora biti vključen v certifikacijo z vsemi vinogradi ene sorte, kar bi predstavljajo za Vinakoper za zdaj še veliko tveganje, saj imajo refošk na okrog 180 ha na številnih lokacijah po celotni Istri.
Refošk je vodilna rdeča slovenska vinska sorta na 1.273 ha, večina od tega v slovenski Istri in na Krasu za vino teran.
V Vinakoper so odličen refošk v kleti stisnili in kletarili v leseni posodi s čim manj posegi, po načelih ekološke predelave. Za pridelave tega vina so v sredini leta 2021 certificirali klet za ekološko predelavo.
Boštjan Zidar, glavni enolog kleti, je na predstavitvi poudaril, da je v kleti sledilo obdobje pozornosti, pazljive pridelave, pričakovanja, tudi učenja in nenehnega prilagajanja, predvsem pa občudovanja dela narave, ki je usmerjala postopek vinifikacije oziroma zorenja vina v hrastovih sodih.
