Ni vsako valjanje v blatu mučenje živali
Dobro počutje živali pomeni, da je raven dobrobiti visoka, če je žival zdrava, dobro prehranjena, varna, ji je udobno in ne izkuša bolečine, stiske ali strahu in lahko izraža vedenja, pomembna za fizično in mentalno ravnovesje. Vse se kaže v skupku pozitivnih in negativnih izkušenj, pri čemer govorimo o dobrobiti oz. dobrem počutju živali, ko je pozitivnih zaznanj oz. občutenj več kot negativnih, pravijo na Veterinarski fakulteti.
Hkrati pa je dobrobit tudi kompleksno področje, ki se dotika etičnih, ekonomskih, kulturnih, socialnih, verskih in političnih vidikov skrbi za živali. Medtem ko znanost poskrbi za informacije in širjenje znanj, je etika tista, ki govori o tem, kaj je za družbo sprejemljiv odnos do živali.
Kmetje se v luči zadnjih dogodkov odvzema govedi na kmetiji Možgan blizu Krškega, še toliko bolj sprašujejo, ali je bil postopek pravilen, ali je šlo za načrtno provokacijo in okoriščanje deležnikov – beri nevladnih organizacij, ki so pri tem sodelovali. To so nekateri podkrepili tudi s številkami. Kmet dnevno zasluži z rejo govedi dober evro na žival, ki se mu seveda obračuna šele ob prodaji živali. Predvsem društva pa od države prejmejo 17,5 evra na žival na dan za oskrbo. Če 17,5 evra pomnožimo s 365 dnevi, dobimo slabih 6.400 evrov na žival na leto. Pri tem moramo poudariti, da so stroški pitanja pri kmetu veliko večji kot pa stroški društev, saj je moral kmet kupiti teleta, v primerjavi z društvi, in tudi samo pitanje je intenzivnejše, če hoče ob prodaji spodoben zaslužek.
Dobrobit živali kot ukrep kmetijske politike
V zadnjem desetletju pri razumevanju vprašanja dobrobiti živali prihaja do precejšnjih sprememb. Nova znanstvena dognanja in napredek strok, ki se vsebinsko ukvarjajo z živalim, omogočajo bistveno boljši vpogled v okoliščine, ki vplivajo na počutje oziroma dobrobit živali. To nagrajuje tudi Evropska unija z ukrepom dobrobit živali za govedo, prašiče, drobnico. Pri tem se zagotavljata optimalno zdravje in okolje, ki omogočata določeni živali primerno rejo in oskrbo.
Slovenska javnost je tradicionalno naklonjena odgovornemu ravnanju z živalmi. Ta naklonjenost je pogosto jasno vidna ob preverjanju javnega mnenja, prisotnosti teme v medijih in ne nazadnje na različnih socialnih omrežjih. In tudi zato bi bilo dobro podučiti to javnost, da živali rade izvajajo določena etološka gibanja, kot je recimo valjanje po blatu, da se ohladijo, znebijo zajedavcev.
Vse bolj je opazen razkorak med splošno in strokovno javnostjo, ki nastaja zaradi neustreznega tolmačenja standardov dobrobiti živali. Javnost se namreč premalo zaveda razlike med "dobrobitjo živali", ki sicer dopušča rabo živali v človekovo korist, vendar pod pogojem, da se živali prihrani nepotrebno trpljenje. Prav tako splošna javnost preslabo pozna in razume biologijo posameznih vrst živali, da bi lahko kritično ocenila, kdaj je dobrobit živali okrnjena, ali celo kdaj žival trpi in gre za morebitno mučenje živali.
