V zadnjem Atlasu ptic gnezdilk Slovenije, ki je nastajal od leta 2002 – 2017 je zabeleženo, da je v tem obdobju v Sloveniji gnezdilo od 2-13 parov črnočelih srakoperjev. Gre za redko ptico, ki je še v začetku minulega stoletja naseljevala velik del srednje in zahodne Evrope, v zadnjih nekaj desetletjih pa se je njegov areal skrčil zgolj na njen jugovzhodni del. Kot navaja Atlas je v obdobju od 2002-2017 v Sloveniji gnezdil le še na štirih geografsko ločenih območjih: na Šentjernejskem polju, Vipavski dolini, v Beli krajini in v Jovsih. Že ti podatki so precej grozljivi, a trenutna realnost je še grozljivejša.
V zadnjih petih letih so gnezdili v Sloveniji le še 1-3 pari na Šentjernejskem polju in kakšen par v Vipavski dolini… in letos se je zgodilo prvič, da na rednih letnih monitoringih, na katerih kot prostovoljec sodelujem tudi sam, nismo našli več nobenega gnezdečega para črnočelega srakoperja v Sloveniji. Monitoring gnezdečih črnočelih srakoperjev izvajamo vsako leto v dveh popisih med 15.5. in 30.6. Ker letos v tem obdobju nismo našli nobenega gnezdečega para, bi tako lahko od letos črnočeli srakoper uradno veljal za izumrlo gnezdilko v Sloveniji. Žal slabo ne kaže samo črnočelemu srakoperju, ampak vsem pticam kmetijske krajine, saj je njihov upad od leta 2008 v Sloveniji 26%, še slabše pa se godi travniškim pticam, katerih upad v istem obdobju je kar 44% (https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/indeks-ptic-kmetijske-krajine-10 )
Črnočeli srakoper je dobil svoje ime po široki črni progi na čelu. Pri samicah ni tako kontrastna, mlade ptice pa je sploh nimajo. Prebiva v odprti, mozaični kmetijski krajini. Prehranjuje se na travnikih, pašnikih, njivah in vrtovih, in sicer z večjimi žuželkami kot so bramorji, poljski murni, kobilice, hrošči, gosenice. Najraje lovi na golih ali redko poraščenih tleh z nizkim rastjem (do 10 cm), pa tudi v zraku. Na plen preži z drevja, grmovja, fižolovk, žic, količkov ograj in drugih visokih struktur. V zgodnji jeseni se odseli v južno Afriko in se k nam vrne konec aprila ali v začetku maja. Kmalu po vrnitvi črnočeli srakoperji vzpostavijo gnezditvene teritorije in tvorijo pare, ki ob koncu maja zgradijo gnezda. Valjenje poteka v prvi polovici, hranjenje mladičev pa v drugi polovici junija. Mladiči poletijo ob koncu junija ali v začetku julija. Za gnezdenje potrebuje črnočeli srakoper visokodebelne sadovnjake ali skupine visokega drevja. Pri nas si gnezdo najpogosteje splete na topolih, hrastih in visokem sadnem drevju. V ugodnih pogojih lahko tvori ohlapne kolonije – več parov gnezdi le nekaj 10 ali 100 m vsaksebi. V Sloveniji je črnočeli srakoper zavarovan in je kot kritično ogrožena (E1) vrsta uvrščen na Rdeči seznam. Je kvalifikacijska vrsta za omrežje Natura 2000.
22.7.2023 sem se dopoldan vračal iz trgovine v Škocjanu. Ko se peljem skozi Zalog pri Škocjanu, nekako avtomatsko vržem pogled na gnezdo štorkelj in okoliške žice, na katerih ponavadi posedajo različne ptice. Tudi tokrat je bilo tako in v oko mi je padla silhueta srakoperja na žici, za katerega sem avtomatsko pomislil, da je rjavi srakoper, ki je zaenkrat v naših krajih še dokaj običajna ptica. Ko sem se peljal naprej proti domu, pa mi vendarle nekaj ni dalo miru, tako da sem v Zburah obrnil avto in se vrnil do gnezda štorkelj v Zalogu. Odločitev je bila pravilna, saj je ob vrnitvi na moje veliko veselje na žici sedel črnočeli srakoper in oprezal za plenom. Ves navdušen sem ga opazoval skozi daljnogled in ni trajalo dolgo, ko je v travi ujel žuželko in z njo odletel na bližnji grm. Tam pa me je čakalo še lepše presenečenje. Proti staršu so se glasno zagnali trije lačni, iz gnezda speljani mladiči. Kar malce v šoku sreče sem obsedel v avtu in jih še dolgo opazoval pri hranjenju. Naslednje dneve sem vsak dan hodil preverjat ali je z njimi vse v redu. Zadnjič sem jih opazoval 31.7. ko smo se zjutraj mimo njih odpeljali na dopust v Bolgarijo, kjer je za enkrat črnočeli srakoper še vedno zelo pogosta ptica.
Na dopustu sem se črnočelih srakoperjev zares nagledal, a ob vsakem srečanju z njim se mi je v glavi zavrtela misel, da sem morda tisti »srečnež«, ki je opazoval zadnji gnezdeči par teh redkih ptic v Sloveniji.
Zdaj se bom najbrž do naslednje gnezdilne sezone spraševal, ali bo Zalog pri Škocjanu v zgodovino zapisan kot kraj, kjer je gnezdil zadnji par črnočelih srakoperjev v Sloveniji ali pa se bomo morda le streznili, spoznali kaj počnemo z naravo, ter obrnili trend, tako da bo to prvi par od mnogih črnočelih srakoperjev, ki bojo v bodoče gnezdili v Sloveniji ?
Odločitev je na nas, a žal nam počasi zmanjkuje časa…
Jani Vidmar
