Pri vsakem gibu se mišice skrčijo ali sprostijo. Odgovorne so za pogon telesa. Med TD so mišice bolje preskrbljene s krvjo in hranili. Poleg tega se krepijo kite in vezi, ki ščitijo sklepe. Če se gibamo bolj redno, pridobimo dodatno mišično maso, da je telo kos novim zahtevam. Med TD porabljamo energijo, ki jo mišice potrebujejo za krčenje.
Z redno vadbo treniramo in krepimo tudi srčno mišico. Srce se poveča in lahko v telo črpa več krvi. Dolgoročno se z redno vzdržljivostno vadbo srčni utrip v mirovanju zniža. Na vsak srčni utrip se vsrka več kisika, hkrati pa se izboljša tudi prekrvavitev telesa.
Redna vzdržljivostna vadba običajno krepi tudi dihalne mišice. To vam omogoča hitrejše in globlje dihanje, s čimer bolje izkoristite možnosti lastnih pljuč. Tako je dihanje dolgoročno učinkovitejše – hitreje in bolje se prilagaja spreminjajočim se obremenitvam. Če redno izvajate vzdržljivostne treninge, ne boste tako hitro zadihani.
TD pozitivno vpliva na duševno zdravje ne glede na spol in starost ter lahko izboljša osebno počutje. Zadostna stopnja TD je za mnoge ljudi pomembna za kakovostno življenje in duševno zdravje.
Gibanje izboljša pretok krvi v možgane. Posledično možgani prejmejo več kisika in v določenih predelih nastane več novih živčnih celic. Poleg tega se vse bolj sproščajo različne snovi, ki prenašajo sporočila, na primer endorfini oz. hormoni sreče. Poleg tega pospešeno nastajata hormona serotonin in noradrenalin, ki med drugim sodelujeta pri nadzoru cikla spanja in budnosti, krvnega tlaka, čustev in delovanja možganov. Na drugi strani pa redna TD znižuje raven stresnih hormonov kortizola in adrenalina. Z zmerno TD lahko izboljšamo tudi kakovost spanja.
Znanstvene študije so odkrile povezavo med količino vadbe in duševnim zdravjem. Redna TD vodi do boljše prekrvavitve možganov in s tem do boljše oskrbe s kisikom in hranili.
Posamezniku prilagojena TD lahko pozitivno vpliva na naše zdravje tako kratkoročno kot dolgoročno.
Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Novo mesto
