V nedeljo, 9. julija je upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar v svoji rojstni župniji v Škocjanu obhajal zahvalno sveto mašo ob 50. letnici mašništva in 60. letnici redovništva v Salezijanski družbi. Slovesnost se je začela že v Gorenjih Dolah z obiskom groba staršev zlatomašnika, nadaljevala pa v župnijski cerkvi sv. Kancijana ob krstnem kamnu, kjer je nadškof Hočevar prejel sv. krst in druge zakramente uvajanja. Tu so bili navzoči le somašniki - 9 škofov in nadškofov, skoraj 40 duhovnikov in ministranti. Sopranistka Francka Šenk je zapela psalm, ki je izrazil razpoloženje trenutka zahvale:
Kelih zveličanja bom vzel in opeval Gospodovo ime. Kako naj povrnem Gospodu, vse dobro kar mi je storil? Kelih zveličanja bom dvignil in bom klical Gospodovo ime.
Slavnostni pridigar, ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore je ob krstnem kamnu molil nad slavljencem jubilantom zahvalno molitev za dar krsta, birme in mašniškega poklica. To je bil poseben, globok del praznovanja.
Slovesnost svete maše se je odvijala na Knobleharjevem trgu, kjer so v uvodu domači pevci pod vodstvom organista Slavka Klobučarja peli več Marijinih pesmi, kajti vzdušje je bilo slovesno in v pričakovanju. Ob pristopanju mašnikov k oltarju so pevci zapeli znano Zlatomašnik bod pozdravjen in prepevala je v navdušenju tudi vsa zbrana množica od blizu in daleč . Gospod zlatomašnik pa je pred začetkom sv.maše položil svečo pred mogočni spomenik dr. Ignacija Knobleharja sredi trga. Pred začetkom sv. maše sta nadškofa Hočevarja pozdravila Martin Strašek v umenu Župnijskeja pastoralnega sveta Župnije Škocjan in župan Jože Kapler v imenu Občine Škocjan.
Pri sami sveti maši je prepeval mešani pevski zbor Ars vocalis iz Beograda pod vodstvom dirigenta Miroslava Abranovskega, organist je bil Andrej Ivanović.
Slavnostni pridigar nadškof metropolit Stanislav Zore je v svoji pridigi orisal korenine duhovniškega poklica zlatomašnika nadškofa Hočevarja in velik vpliv družine in ozračja v katerem je slavljenec rasel. To življenje v Jelendolu je bilo delovno, skromno, hvaležno in polno molitve za vse, tudi za tiste, ki so mu odpeljali očeta - našega očeta, kot je vedno govorila njegova mama, še pred njegovim rojstvom. Pridigar je povdaril tudi, kako je bila pot nadškofa Hočevarja ves čas pot služenja, dela za edinost, skrb za vsakega človeka. Omenil je njegov začetek v Beogradu, kjer pravi, da je prišel brez vsakega programa, razen enega, ljubiti vsako dušo, kot celotno škofijo in pričati, da je Bog na strani vsakega človeka. Izpostavil je tudi zgled vztrajnosti zlatomašnika, ko razmišlja, da kdor ne vztraja do konca, ne ljubi. V tej drži slavljenca so se škofje in nadškofje z veseljem udeležili zahvalne daritve na kraju od koder izhaja tudi veliki misijonar dr Ignacij Knoblehar, je še povedal nadškof Zore.
Pred zahvalno pesmijo po sv.maši so nadškofa zlatomašnika Hočevarja pozdravili nekateri gostje: sedanji beograjski nadškof msgr. Ladislav Nemet, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, krški škof Jožef Marketz in osebni odposlanec Srbskega patriarha Porfiria Njegova visokost Nektarije, ki je še posebej naglasil povezanost in sodelovanje nadškofa Hočevarja s Srbsko pravoslavno cerkvijo in povdaril, da njegova prisotnost potrjuje tudi nadaljnje prijateljstvo in povezanost.
Nadškof Hočevar se je, v njemu značilnem tonu, zahvalil vsem. Dejal je, da ne bo imenoval nikogar, ker je vsak posameznik v Gospodovih očeh edinstven in svet in tako nas tudi on vidi.
Na slovesnosti so bili navzoči tudi nekateri visoki gostje iz političnega življenja naše države in seveda ponosni in hvaležni sorodniki slavljenca.
Ob koncu svete maše so med pozdravi zapeli še Nace Junkar, Zdravko Perger in ljudski pevci Fantje z vasi. Za vse navzoče so kmečke žene iz Škocjana in sosednje Bele cerkve postregle pecivo, domači vinogradniki pa so poskrbeli za zdravico.
Za povabljene goste je sledilo slovesno kosilo v dvorani Osnovne šole Frana Metelka, kjer so nadškofu še mnogi čestitali, zapeli in se veselili z njim in predvsem medsebojnega druženja.
Velika želja nadškofa Stanislava Hočevarja je bila, da tudi v tem praznovanju pritegne čim več ljudi k sodelovanju in medsebojnemu povezovanju. Tako sta v pripravi sodelovali župnija pod vodstvom domačega župnika Toneta Dularja in občina pod vodstvom župana Jožeta Kaplerja. Prav tako so se poleg kmečkih žena vključila še društva - kulturno, turistično in seveda gasilci, ki so poskrbeli za veliko tehničnih zadev.
Škocjan je v dneh priprave in na sam dan slovesnosti zlate maše živel eno lepo povezovanje in sodelovanje in to nedeljo so se zvonovi iz cerkve sv. Kancijana res daleč slišali.
Zapisala: Marija Halas
Fotografije: mp_makingmemories (Manca Pirc) in Eva Mehak
