Letošnje praznovanje Dneva državnosti smo obeležili v nedeljo, 18. junija 2023, na Stopnem pri cerkvi Rožnovenske Matere Božje. Vsako leto v sodelovanju z Župnijo Škocjan pripravimo slovesnost z mašo za domovino in krajši kulturni program. Letošnji slavnostni mašnik je bil bivši škocjanski kaplan g. Janez Žakelj, sedaj je župnik v Črnomlju. Sv. mašo je s petjem obogatil Cerkveni mešani pevski zbor iz Škocjana. S prireditvijo smo obeležili 32. rojstni dan naše države, naše domovine Slovenije, v veselju in hvaležnosti, da je Slovenija domovina vseh nas in da to ni samoumevno.
Po končanem bogoslužju je sledil krajši kulturni program, katerega je povezoval Matej Krmc, ki je vedno pripravljen za sodelovanje, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Prav tako pa tudi ga. Mariji Halas za pripravo veznega teksta. V čast naši Sloveniji so poleg upokojenega solista ljubljanske opere Zdravka Pergerja, ki je častno zapel našo himno, igrali, peli in recitirali mladi iz Škocjana in Bučke. Ljubezen - tudi do domovine - se kaže v dejanjih; tudi v slovesnem praznovanju. David Kocjan je zaigral na harmoniko, Ela Zupet na klarinet, Janez Strašek je deklamiral pesem Slovenec biti avtorja Toneta Kuntnerja, Ema Kapler je prebrala odlomek iz knjige Zakladi Slovenije. Z lepimi slovenskimi pesmimi pa so srca vseh navzočih pobožali glasovi Bučenskih slavčkov. Za sodelovanje se zahvaljujemo ravnateljici OŠ F. M. Škocjan, ga. Ireni Čengija Peterlin in učitelju g. Lenart Lukatu.
Vse navzoče je nagovori tudi župan Občine Škocjan, g. Jože Kapler, ki je v svojem pozdravnem nagovoru orisal pomen domovine in nas spomnil, naj se zazremo naokoli, preko meja Slovenije in hitro bomo spoznali, kako lepo nam je. Vsi se zavedamo, da bi bilo marsikaj lahko drugače, bolje, pa vendar bodimo ponosni na to kar imamo, radi imejmo naše kraje, občino, domovino in skušajmo delovati v smislu izboljšanja zadev in medsebojnem povezovanju. Njegovemu povabilu se je letos kot osrednja slavnostna govornica odzvala dr. Ignacija Fridl Jarc, slovenska filozofinja, komparativistka, kritičarka in političarka, ki prihaja iz štajerskega konca. Šolala se je v Mariboru in po končani diplomi iz primerjalne književnosti in filozofije leta 2006 doktorirala iz filozofskih znanosti na temo Platonov nauk o resnici z vidika lepega in umetnosti. Uveljavila se je kot literarna, gledališka in filmska kritičarka. Objavljala je knjižne in gledališke ocene, razprave ter študije v osrednjih slovenskih časnikih in revijah. Za svoje kritiško delo je leta 2000 prejela Stritarjevo nagrado. Sodelovala je v najuglednejših strokovnih žirijah (UO Prešernovega sklada, kresnik, fabula, Grumova nagrada, Rožančeva nagrada, Župančičeva nagrada, Borštnikovo srečanje …). Bila je asistentka na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete. Napisala je znanstveno monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov ter prevajala predsokratske filozofe. Pred imenovanjem na mesto državne sekretarke na kulturnem ministrstvu je dve leti delovala kot tajnica-urednica Slovenske matice in vodja strokovne službe. Slovenska matica je namreč avtonomna institucija, ki nadaljuje tradicijo najstarejšega slovenskega kulturnega in znanstvenega društva, ustanovljenega leta 1864. Je nacionalna kulturna in znanstvena institucija, ki združuje vrhunske znanstvene in kulturne delavce s področij umetnosti, humanistike, družboslovja, naravoslovja, tehnike in medicine. Dr. Ignacija Fridl Jarc je bila državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo v prejšnji vladi, sedaj pa zopet dela na Slovenski matici in še mnogo drugega. Slavnostna govornica se je v nagovoru dotaknila aktualnih družbenih razmer, njeno sporočilo pa je bilo, naj bodimo ponosni na svojo lastno državo in se vsak po svojih močeh trudimo, da bo življenje v njej lepo in vredno. Njen slavnostni govor je v celoti objavljen na spletni strani občine.
V vzdušju povedanega smo nato prisluhnili znani ariji oziroma Zboru sužnjev iz opere Nabucco, ki jo je odpel sedaj naš občan Zdravko Perger. Osrednja tema Verdijeve opere Nabucco so sanje Izraelskega ljudstva, ki ga je Asirski kralj Nabucco odpeljal v suženstvo, o samostojni deželi. Večkrat se ta opera poveže z željo po svobodi, po neodvisnosti, po svoji domovini. Predvsem v tej smeri je izjemno učinkovit zborovski nastop (t. i. zbor sužnjev) iz tretjega dejanja opere Va, pensiero, kar v slovenskem jeziku prevedemo Splavaj misel na krilih kipečih.
Hvala vsem, ki ste poskrbeli, da je bilo to lepo okolje na Stopnem še bolj praznično in tistim, ki ste poskrbeli, da smo domovini lahko nazdravili (Društvu vinogradnikov Škocjan) in se okrepčali tudi s pecivom (podeželskim ženam iz DPŽ Škocjan in gospodinjam iz Stopnega in Stare Bučke).
