Kresni večer na Radulji
Naelektreno ozračje soparne srede, 21. junija, so ohladile krajevne plohe in nevihte, ki so tik pred šesto uro popoldne zajele tudi Škocjan. A to nadobudnih raziskovalcev, ki smo se dobili v krajevni knjižnici Škocjan ni odvrnilo od naše namere po pustolovščini. Zato se je tudi vreme uneslo in je nehalo deževati.
Polni zagona in pričakovanja smo najprej prebrali pravljico Lov na zaklad, potem pa se je začelo. Sprva smo se morali ogreti in pred Metelkovino opraviti nekaj telovadnih vaj, sledilo je iskanje prvega namiga. Usmeril nas je v sam center Škocjana, med pravljičnih devet drevesnih čuvajev, ki so skrivali koščke sestavljanke pustolovskega škocjanskega rojaka dr. Ignacija Knobleharja. Drugi namig nas je napotil do njegovega kipa pri cerkvi sv. Kancijana, kjer nas je čakal »čarobni zabojček«, v katerem so bili pravljični kvizi. Pravilni odgovori na devet zahtevnih pravljičnih vprašanj so nam razkrili geslo, ki se je glasilo Škrat Rudi. Tedaj še nismo vedeli, zakaj je bila to rešitev, a smo kmalu izvedeli. Tretji namig nas je vodil na dvoločni most čez Raduljo, ki je eden redkih tovrstnih mostov v Sloveniji in upodobljen tudi na občinskem grbu. Na svetilki je bila obešena steklenica, v kateri se je skrivala naslednja naloga. Na parkirišču sosednje trgovine smo morali poiskati devet črk in jih sestaviti v besedo. Po razmišljanju in ob pomoči staršev nam je uspelo razvozlati uganko in sestaviti besedo »čarovnija«. Četrti namig nas je usmeril ob sivi cesti, ki vodi čez mesto in vas, pri stari pa gostilni ustavi čas. Tako smo prispeli do Luzarjeve gostilne, kjer smo pod lipo iskali in iskali zaklad, a nam je gospa Ksenija Luzar prijazno namignila, da se nekaj oziroma nekdo morda skriva za vogalom. In res, tam pod vrbo žalujko, na okljuku Radulje, je ždel nihče drug kot škrat Rudi in čuval skriti zaklad. Še prej smo morali izpolniti še zadnjo nalogo, ki pa je bila najlažja in zares prijetna, vsak pustolovec je namreč moral devetkrat objeti svoje starše, saj so otroci naš največji zaklad. Vse naloge so bile uspešno opravljene in žreb je določil, da skriti zaklad – kovček s knjigami sposojenimi iz krajevne knjižnice Škocjan, prva odnese domov Zala Žlogar, ki je tudi sicer redna obiskovalka knjižnice. Z Rudijem smo zaplesali še njegov ples, nato pa se je od nas poslovil.
To pa še ni bilo konec našega druženja. Vsak udeleženec si je lahko izdelal svojo ladjico, ki jih je za nas iz vrbovega lesa prijazno pripravil gospod Boštjan Žagar, lastnik žage v Grmovljah. Naše ponosne trijambornice smo postavili na breg ob Raduljo in se ob njih fotografirali, eno pa smo splavili v sanjavo rečico, da je naše pozdrave poletju ponesla v širni svet.
Dogodek smo v krajevni knjižnici Škocjan organizirali v sklopu prireditev ob občinskem prazniku Knobleharjevo 2017 in glede na odzive bomo podobne dejavnosti nadaljevali tudi v prihodnje.
Zala Štamcar, krajevna knjižnica Škocjan
