Tretjo soboto v oktobru leta 1939 je na železniško postajo v Mokronog prispel Lovro Kuhar, znan kot Prežihov Voranc. Naslednjih nekaj let je pisatelj preživel na Dolenjskem. Med svojim bivanjem pri nas je spoznaval preproste kmečke ljudi, njihove navade in običaje, spoznal je dolenjsko zemljo in obiskal tudi sosednje kraje. Pot ga je med drugim vodila tudi preko vinorodnih goric in Telč do Pijane gore. Na njegovem potovanju sta ga prevzela narava in ljudje, zato je svoje vtise zapisal v znanem potopisu Od Mokronoga do Pijane gore. Ko je Prežihov Voranc pred več kot pol stoletja z odprtimi očmi in s svojo občutljivo dušo potoval od Mokronoga do Pijane gore, je dejal: »Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem.«
Po poteh iz njegovega potopisa je nastala pohodna pot za ljubitelje rekreacije in narave. Vsako tretjo soboto v oktobru se ne glede na vremenske razmere na pot iz Mokronoga proti Pijani gori odpravijo pohodniki, da bi v slikovitem okolju se spočili. Vorančeva pot združuje in povezuje tri občine - Trebnje, Sevnico in Škocjan, vse tri pa obiskovalcem na poti razkrivajo svojo bogato dediščino in obilico različnosti.
Opis poti
Pot se začenja v Mokronogu pri gostilni Deu, kjer se pohodniki prijavijo. Kraj, ki se ponaša s tisočletno zgodovino in bogato kulturno dediščino, je že v srednjem veku dobil pravico do sejmov. Vsako tretjo soboto v mesecu se v Mokronogu še vedno zgodi kramarsko-živinski sejem. Prodajalci pridejo s svitom, takoj za njimi kupci in šele, ko v zvoniku odbije poldne, se počasi razidejo. Tako je že od nekdaj. Tudi Voranc je v Mokronog prispel ravno na dan, ko je kraj drhtel v sejemskem vrvežu. Pohodniki se še pred odhodom lahko naužijejo sejemskega utripa, nato pa se prek osrednjega trga podajo v smeri proti Svetemu Vrhu. Po premaganem prvem vzponu se pot vije po razglednem slemenu med Mirno in Laknico, preko vinorodnih goric, med klopotci in vinogradi ter slikovitimi vasicami na vrhu slemen. Sveti Vrh, Pavla vas, Malkovec in Slančji Vrh so le nekatere izmed njih. Vsaka ima svojo dušo, vsaka vabi s svojimi posebnostmi, gostoljubni domačini pa poskrbijo, da mimo njihovih zidanic ne odidemo ne lačni ne žejni. Z Malkovca se odpira čudovit pogled vse tja do Alp, na drugi strani uzremo Gorjance, Krška kotlina leži pred očmi kot na dlani. Iz Slančjega Vrha se pot nadaljuje mimo Otavnika in Jeperjeka, od koder pa pred seboj že vidimo razgibana pobočja Telške gore in Telče. Na Telčah dosežemo najvišjo točko na naši poti. Slikovita vasica z jedrom ob vaški cesti ima zanimivo zgodovino, ki sega že več kot sedem stoletij nazaj v preteklost. Kraj se namreč prvič omenja že leta 1252. Preko telških njiv, kjer znova lahko uživamo v bogatih razgledih, se pot počasi prevesi k zadnji točki na poti, to je Pijani gori. Vinogradniški zaselek, posejan z zidanicami sodi k naselju Gorenje Dole v občini Škocjan. Z obronkov goric se odpira pogled na škocjansko dolino, Šentjernejsko polje, Šmarješke gorice, Gorjance, ob jasnem vremenu pa seže vse do Snežnika.
Na zaključku poti, na Pijani gori, je za pohodnike pri zidanici Jožeta Luzarja organizirana pogostitev in kratek kulturni program.
Celotna pot, ki je dolga 14 km, poteka pretežno po asfaltni lokalni cesti. Na štartu v Mokronogu se plača štartnina, ki zajema prevoz z avtobusom s Pijane gore nazaj v Mokronog in malico.
Informacije: Frane Videčnik, telefon: 07/ 34 99 034
