Cerkev sv. Mihaela v Dolenjih Raduljah

Cerkev sv. Mihaela v Dolenjih Raduljah se prvič omenja v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti že leta 1526, v svojem jedru pa je verjetno še romanska. Vzhodna polovica ladje je ostanek starejše cerkvene ladje, ki so ji v 17. stoletju prizidali kratek grebenasto obokan prezbiterij. Cerkev s srednjeveško zasnovo je bila temeljito predelana leta 1803. Takrat so ladjo proti zahodu nekoliko podaljšali, namestili nov postal na severni in zahodni steni, na severni strani so zgradili zvonik ter namestili nov oltar in prižnico. Zvonik, ki v pritličju služi kot zakristija, iz kvadratne osnove prehaja v osmerokotni stolp. Zunanjost cerkve ni členjena, le kamnit portal z lokom in ostanki poslikanih vogalnikov na zvoniku ji dajejo bolj razgibano podobo. Posebnost cerkve predstavlja stenska slika s prizorom sv. Frančiška Ksaverija, ki je nekoč služila kot oltarna slika.

Cerkev je proglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena z Odlokom o razglasitvi cerkva: Sv. Jurij, Sv. Matija, Sv. Martin in Sv. Mihael za kulturne spomenike, UL RS, št. 40/99.

Opis cerkve sv. Mihaela
Cerkev sv. Mihaela se v virih prvič omenja leta 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti. Zgodnja omemba cerkve kaže, da je verjetno del stavbe še srednjeveški, vendar pa je bila leta 1803 temeljito predelana. Zdi se, da je vzhodna polovica ladje še ostanek starejše cerkve, ki so ji v 17. stoletju prizidali kratek prezbiterij. Leta 1803 so ladjo proti zahodu nekoliko podaljšali, namestili nov postal na severni in zahodni steni, na severni strani pa zgradili še zvonik ter namestili nov oltar ter prižnico. Leta 1832 so tlakovali še prizidani del ladje.

Po številnih predelavah imamo opraviti s cerkvijo, ki jo sestavljajo dolga pravokotna ladja z ravnim in ometanim stropom, kratek grebenasto obokan prezbiterij ter zvonik na severni strani, ki v pritličju služi kot zakristija. Zvonik zopet zastopa tip, katerega zgornji del prehaja iz kvadratne osnove v osmerokotni stolp. Členitev zunanjščine predstavlja le kamnit portal s potlačenim lokom v zahodni steni ter ostanki poslikanih vogalnikov na zvoniku v tonu žgane siene. Notranjščino zaznamuje predvsem glavni oltar in prižnica, ki danes služi kot menza; nastala sta verjetno v začetku 19. stoletja. Kot najbolj likovno kvaliteten element v cerkvi se kaže stenska slika s prizorom sv. Frančiška Ksaverija, ki je verjetno služila kot oltarna slika.