Cerkev sv. Jakoba na Telčah

Cerkev sv. Jakoba je bila zgrajena v 17. stoletju. Leta 1667 je v poročilu Maksimiljana Mottoha zapisana kot podružnica stiške opatije. V letu 1763 stoji zapisano, da je cerkev imela oltar, kelih in zvon, leta 1860 pa so na novo pozidali tudi pokopališče. Sredi 19. stoletja je imela cerkev tudi nekaj stavbnega in kmetijskega zemljišča. Ključar Anton Slapšak je namreč prepustil tretjemu kaplanu svoj vinograd. S pomočjo sovaščanov je sezidal tudi pritlično hišico za prenočišče kaplana. Prebivalci Telč, Drušč in Slančjega Vrha so zaprosili za samostojno faro, česar pa niso dobili. Ob prizadevanju Frana Metelka iz Škocjana je katehet iz Škocjana vsako nedeljo in ob praznikih opravil božjo službo tudi na Telčah.

Arhitekturo glavnega oltarja v cerkvi sestavljajo osrednja niša z upodobitvijo sv. Jakoba Starejšega, v severni niši upodobljeni sv. Jožef z Detetom ter sv. Anton Puščavnik v južni niši. Posebnost cerkve je stenska poslikava za glavnim oltarjem, ki jo je ustvaril dolenjski slikar Anton Postl. Severni stranski oltar je posvečen Materi božji z Detetom, južnega oltarja pa ni več, ker ga je uničila strela. Na njegovem mestu danes na kamniti mizi stoji kip Karmelske Matere božje.