Franc Serafin Metelko (1789-1860)

ŽIVLJENJE
Franc Serafin Metelko se je rodil 14. julija 1798 v mlinu graščine Vrh pri Škocjanu na Dolenjskem.

Bil je slovničar, pisec in prevajalec šolskih ter nabožnih spisov in knjig. Šolal se je pri frančiškanih v Novem mestu, filozofijo in bogoslovje je končal v Ljubljani in bil leta 1814 posvečen v duhovnika. Od 1815 do smrti je bil stolni katehet v Ljubljani; leta 1817 je bil imenovan za profesorja na novoustanovljeni stolici za slovenski jezik na ljubljanskem liceju, po šolski reformi leta 1848 pa je bil do leta 1857 profesor slovenščine na gimnaziji. Poleg slovenščine je znal še italijanščino, nemščino, latinščino, grščino, hebrejščino, francoščino in vseh deset slovenskih narečij.

Metelko je bil tihe in mirne narave. To vidimo že iz abecedne vojne, v katero sam aktivno ni niti posegel. Bil pa je vsekakor zelo trmast, ker je še leta 1843, ko je gajica že popolnoma prodrla, objavil Anhang der Vorrede des Lehrgebaudes drugi in tretji Brižinski spomenik v metelčici in ga je še Bleiweis leta 1848 v Novicah prosil, naj opusti svoj črkopis in naj se oprime novega. A Metelko je rajši pisal v stari bohoričici.

Svoje veliko premoženje (70.000 goldinarjev), ki ga je največ pridobil s srečkami, je skoraj vse zapustil v dobrodelne namene.

Vsako leto na pustni ponedeljek je Franc Metelko imel govor na ljubljanski stolnici. Vsi ti govori so bili izvirno sestavljeni in vsak govor obdeluje drugo snov. Za zgodovino slovenskega cerkvenega govorništva so ti govori zelo pomembni.

DELO
Metelkove najpomembnejše delo je slovenska slovnica Lehergebäude der Slowenischensprache im königreiche illyrien und in den Benachbarten provinzen (1825). Svojo abecedo in sploh slovnico je Metelko naslonil na domače dolenjsko narečje. Sprejel je vanjo deloma po cirilici nova znamenja ne samo za soglasnike, temveč tudi za samoglasnike. V metelčici ni izšlo mnogo knjig, vendar je z raznimi učbeniki uvedel svojo abecedo tudi v šole; Abecednik za slovenske šole (Ljubljana 1828), Abecednik nemško-slovenski za šole (Ljubljana 1830), Slowenische Sprachlehre (Laib. 1830), Številstvo za slovenske šole (Ljubljana 1830).