Škocjan 67
8275 Škocjan
Knobleharjeva akademija 2026 – nedelja, 5.julij 2026
V predvečeru rojstnega dne velikega škocjanskega rojaka, misijonarja in raziskovalca dr. Ignacija Knobleharja, je na Knobleharjevem trgu pred župnijskim domom potekala Knobleharjeva akademija, s katero se vsako leto poklonimo človeku, ki je s svojim delom presegel meje časa in prostora.
Večer je s pesmijo Ignacij Knoblehar, ki sta jo ustvarila A. Makovac in J. Srpčič, odprl Združen zbor članov Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja Škocjan. Pesem je bila simboličen uvod v spomin na misijonarja, ki je že v času svojega življenja veljal za izjemno osebnost tako v verskih kot tudi znanstvenih krogih.
Zbrane je nagovorila povezovalka večera Anja Verderber, ki je spomnila na začetke ponovnega odkrivanja Knobleharjevega pomena v domačem kraju. Leta 1992 se je v Škocjanu ob nekdanji Knobleharjevi hiši prvič v novejši zgodovini močneje obudil spomin na njegovo življenje in delo. Od takrat se zavest o njegovem poslanstvu, raziskovalnem delu in skrbi za afriške ljudi še naprej krepi. Tudi s pomočjo besedil in veznega teksta prireditve, ki ga je pripravila ga. Martina Božič.
Osrednji gost večera je bil salezijanski duhovnik in misijonar Jože Andolšek, ki že več desetletij pomaga ljudem v Etiopiji, eni najrevnejših držav sveta, jo redno obiskuje in pomaga salezijanskim misijonarjem predvsem pri skrbi za revne in zapuščene otroke, vključen pa je tudi v projekt botrstva. G. Andolšek prihaja iz Boštanja, že 45 let pa živi na avstrijskem Koroškem. V svojem pričevanju je predstavil težke razmere, s katerimi se srečujejo tamkajšnji prebivalci, predvsem otroci, hkrati pa poudaril pomen pomoči, sočutja in odgovornosti do sočloveka. Obiskovalce je nagovoril s sporočilom, da si je treba vzeti čas za tisto, kar je v življenju najpomembnejše, saj lahko vse drugo počaka. V svojem pričevanju je predstavil svojo življenjsko pot, klic k misijonskemu delu, izkušnje iz Etiopije. Ob njegovem pripovedovanju so obiskovalci lahko spoznali tudi utrinke iz življenja ljudi, ki živijo v zelo težkih razmerah. Njegovo pričevanje se nas je globoko dotaknilo.
Glasbeni del večera je obogatil pevec in skladatelj Gianni Rijavec, ki je s svojimi pesmimi ustvaril posebno vzdušje. Letos obeležuje že 40. let profesionalne glasbene kariere. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani je končal študij zborovodstva; v začetku osemdesetih let je ustanovil in vodil vokalni kvartet Big-Ben; kasneje pa se je posvetil solo karieri. Nastopal je na Melodijah morja in sonca, na Emi, na številnih festivalih, koncertih, televizijskih nastopih, turnejah ter gostovanjih po svetu. Izvedel je več svojih znanih skladb, med drugim tudi pesem Beli golob, himno istoimenske fundacije, ki je posvečena miru in sreči. Tudi ostale njegove pesmi so imele globoko sporočilno vrednost. Rijavec je s svojim delom že vrsto let povezan tudi z dobrodelnostjo.
Poseben trenutek akademije je bilo simbolno polaganje cvetja in luči k žari v župnijski cerkvi, kjer je shranjena zemlja z groba Ignacija Knobleharja iz Neaplja. V znamenje spoštovanja do velikega rojaka so se mu poklonili župan Jože Kapler, misijonar Jože Andolšek in domači župnik Tone Dular. To dejanje smo spremljali stoje ob glasbi. Vid Pleterski nam je na klavirju zaigral Bachovo sonato.
Večer je bil posvečen tudi glasbi, ki je bila Knobleharju zelo blizu. Rad je imel petje in zvonove, zato so bili v nadaljevanju predstavljeni novi miniaturni zvonovi, namenjeni spodbujanju mladih k učenju pritrkavanja, ki jih je priskrbel naš g. župnik Tone. Ob glasbeni spremljavi Škocjanskih pritrkovalcev sta svečo in cvetje k spomeniku položila zakonca Anka in Slavko Gorenc.
Ob zaključku akademije se je g. župan zahvalil vsem sodelujočim za sodelovanje. Vsi pa smo se nato družili še ob dobrotah Društva podeželskih žena Škocjan.
Knobleharjeva akademija je ponovno pokazala, da spomin na velikega rojaka v Škocjanu živi. Njegovo delo, raziskovalni duh in predvsem skrb za ljudi v stiski ostajajo navdih tudi današnjim rodovom. Kot je bilo poudarjeno v večeru, največji spomenik človeku ni tisti iz kamna, temveč tisti, ki ga ustvari s svojo dobroto, ljubeznijo in dejanji.
Foto: Klemen Bec, Mateja Robek Zaletelj, Claudia Jerina Mestnik