V četrtek, 22. januarja 2026, je Občina Škocjan pripravila žalno sejo v spomin na prof. Ivico Žnidaršič, častno občanko Občine Škocjan, profesorico, dolgoletno humanitarno delavko in eno najvidnejših zagovornic pravic slovenskih izgnancev druge svetovne vojne.
V imenu Občine Škocjan je župan v uvodnem nagovoru predstavil njeno življenjsko pot, ki je bila že v zgodnjih letih zaznamovana z izkušnjo izgnanstva in internacije v času druge svetovne vojne. Te življenjske preizkušnje so odločilno zaznamovale njeno nadaljnje poslanstvo, usmerjeno v humanitarno delo, skrb za sočloveka ter prizadevanja za ohranjanje zgodovinskega spomina in popravo storjenih krivic.
Poklicno pot je začela kot učiteljica, nato pa svoje delo nadaljevala na Rdečem križu Republike Slovenije, kjer je s številnimi pobudami in sistemskimi izboljšavami pomembno prispevala k razvoju in prepoznavnosti humanitarnega delovanja. Med letoma 1981 in 1988 je opravljala funkcijo predsednice Rdečega križa Slovenije, zatem pa še predsednice Rdečega križa Jugoslavije ter sodelovala v mednarodnih telesih Rdečega križa v Ženevi.
Po upokojitvi je vso svojo energijo posvetila prizadevanjem za popravo krivic slovenskim izgnancem in beguncem ter bila soustanoviteljica in dosmrtna predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945. S svojim neutrudnim delom je odločilno prispevala k ureditvi vprašanj odškodnin ter k ohranjanju spomina na trpljenje izgnanega prebivalstva, tudi z vzpostavitvijo Evropskega muzeja žrtev fašizma in nacizma na gradu Rajhenburg.
Žalna seja je potekala v spoštljivem in dostojanstvenem vzdušju. Spremljal jo je kulturni program, v katerem sta sodelovala baritonist Zdravko Perger in Mihael Halas na klaviaturah. Prisotne sta s svojimi nagovori počastila tudi predsednik Krajevne skupnosti Bučka Silvo Vene ter nečak pokojne Gregor Kaplan, ki sta z osebnimi in spoštljivimi besedami osvetlila njen pomen za domače okolje in družino.
Občina Škocjan se je s pripravo žalne seje pokojni Ivici Žnidaršič poklonila z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo za njeno življenjsko delo, izjemen prispevek k humanitarnim vrednotam ter trajen pečat, ki ga je pustila v lokalni skupnosti in širšem slovenskem prostoru.
