Občina Škocjan se je letos odločila, da za izdelavo idejne zasnove ureditve zelenih površin v središču Škocjana namesto izvedbe klasičnega javnega natečaja povabi k sodelovanju študente Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. S tem želi spodbuditi sodelovanje z mladimi strokovnjaki, ki bodo v okviru svojega študijskega procesa oblikovali sveže, inovativne in trajnostne rešitve za izboljšanje kakovosti javnega prostora v središču kraja.
Na začetku oktobra je bil v okviru projekta že opravljen prvi terenski obisk, ki se ga je skupaj s študenti udeležila njihova mentorica, docentka Darja Matjašec, vodja Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Študentom smo predstavili območje urejanja – središče Škocjana v bližini Kulturnega centra, Metelkovega doma in občinske stavbe – ter poudarili pomen zelenih površin za kakovost bivanja prebivalcev. Predstavili smo jim tudi že izvedene projekte, prostorske in razvojne načrte ter izzive, s katerimi se občina sooča pri urejanju tega prostora.
Z udeleženci smo si ogledali tudi območje ob reki Radulji ter Zeliščarski center JV Slovenije, ki je s svojo vsebino in umestitvijo v prostor še posebej navdušil študente. Ogled je bil odlična priložnost za razumevanje prostorskih značilnosti in družbenega konteksta kraja, kar bo pomembno vplivalo na kakovost njihovih idejnih rešitev.
Sodelovanje med Občino Škocjan in Biotehniško fakulteto temelji na partnerskem pristopu, v katerem se teorija povezuje s prakso. Študenti bodo v okviru študijskih nalog pripravili več idejnih zasnov za celostno ureditev približno 2.100 m² velikih zelenih površin, pri čemer bodo upoštevali sodobne smernice krajinske arhitekture, trajnostne pristope, uporabo avtohtonih rastlinskih vrst ter pomen prostora kot družbenega in kulturnega središča kraja.
Občina bo v sodelovanju z mentorji spremljala potek dela, se udeležila vmesnih predstavitev in sodelovala pri organizaciji razstave končnih rešitev. S tem želi omogočiti mladim, da pridobijo izkušnje iz realnega okolja, hkrati pa pridobiti kakovostne, strokovno utemeljene in izvedljive predloge za prihodnjo ureditev.
Takšno sodelovanje predstavlja pomemben primer povezovanja lokalne skupnosti in izobraževalnih ustanov. Ponuja priložnost, da mladi že med študijem prispevajo k razvoju svojega okolja, občina pa dobi vpogled v nove, kreativne pristope k urejanju prostora, ki bodo lahko služili kot podlaga za nadaljnje načrtovanje in izvedbo projekta.
