V torek, 10. junija 2025, se je v veliki dvorani Kulturnega centra Škocjan odvila območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila NAPEV ODSEV, ki je s pesmijo in zelo pozitivnim odzivom občinstva dokazala, da ima slovensko ljudsko petje še kako močne korenine.
Dvorana, ki je bila lepo zapolnjena s poslušalci vseh generacij, je skozi večer zvenela v raznolikih glasovih številnih pevskih skupin, ki s predanostjo ohranjajo bogato zakladnico ljudske pesmi in tradicije. Občinstvo je lahko prisluhnilo starim napevom, ki so jih s srcem poustvarili ljudski pevci in pevke, tamburaši ter različne pevske zasedbe z Dolenjske in širše.
Večer so odprli Ljudski pevci Fantje z vasi iz Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja Škocjan pod vodstvom Jožeta Krmca. Sledila je Pevska skupina Babice in dedki iz Društva upokojencev Bela Cerkev, ki jo vodi Marijana Dežman, nato pa Ljudski pevci Vrhpolje (vodja Franc Vegel), ki so občinstvo navdušili z energijo in prepoznavnimi melodijami.
Z izjemno odrsko prezenco sta nastopili tudi Ženska pevska zasedba in skupina Li-Lá, obe iz Folklornega društva Kres, pod vodstvom Erike Blažič v sodelovanju z Evo Zec in Ano Zec. Njihove izvedbe belokranjskih in drugih slovenskih napevov so požele velik aplavz.
Navdušile so tudi Pletenica, članice Društva kmečkih žena Novo mesto (vodja Majda Nemanič) ter Ljudske pevke Čebelice iz Društva podeželskih žena Mirna Peč pod vodstvom Anice Galič. Njim so sledili Ljudski pevci Vaški zvon iz KD Prečna, ki jih vodi Jože Cesar, ter Ljudske pevke Rezinice iz TKT Trškogorsko srce z vodjo Melito Rataj.
Sprehod po ljudski pesmi sta zaokrožili Ljudske pevke Klasje iz KD dr. Ignacija Knobleharja Škocjan (vodja Fanika Martinčič) ter na koncu še Tamburaška skupina Folklornega društva Kres pod vodstvom Branke Moškon, ki je večer sklenila z nežnimi, a energičnimi napevi.
Dogodek je strokovno spremljala Rebeka Pernat, za organizacijo pa je poskrbel Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Novo mesto.
Revija NAPEV ODSEV 2025 je pokazala, da ljudska pesem še vedno živi med nami – s spoštovanjem do korenin, ponosom do identitete in upanjem, da jo bodo negovale tudi prihodnje generacije.
