OBČINA
ŠKOCJAN

Naselja v občini Škocjan

16 december 2018
--:--:--

Bučka

Bučka je razloženo središčno naselje z gručastim jedrom, ki leži na slemenu istoimenskega griča na nadmorski višini 304 m. Od Škocjana je Bučka oddaljena 5 km, od Novega mesta 25 km in od Sevnice 18 km. Na vrhu griča na najvišji točki Bučke stoji župnijska cerkev sv. Matije s pokopališčem, župniščem in mrliško vežico. Cerkev na griču daje značilen pečat bučenski veduti, zato je Bučka lepo vidna tudi s Krške ravnine, Rake in Vinjega vrha. Nekaj metrov nižje, pod župnijsko cerkvijo, je še cerkev sv. Martina.

Večina domov na Bučki je ob regionalni cesti Škocjan - Dolenje Radulje, ki se nadaljuje proti Sevnici. V kraju so gasilski dom, šola in vrtec, trgovina z bifejem, kulturni dom in krajevni urad. Na Bučko enkrat mesečno prihaja tudi bibliobus Potujoče knjižnice iz Novega mesta. Bučka je v zgodovini znana zaradi dogodkov iz časa druge svetovne vojne, ko je tod potekala nemško-italijanska okupacijska meja. V spomin na nasilno izgnanstvo je v prostorih kulturnega doma urejena krajevna zbirka o izgonu krajanov v letih 1941-1945. Bučka je bila v preteklosti poznana tudi po sejmih, saj se je preko leta zvrstilo kar 5 sejmov, ki so potekali skupaj z žegnanji pri štirih cerkvah bučenske fare. Sejmi so bili tako za Matijevo žegnanje, ob kresu, na sv. Jurija, Mihaela in Martina.

Na Bučki je lepo ohranjena dediščina ljudskega stavbarstva, saj lahko ob cesti občudujemo stare bučenske hiše in kozolce. Na kozolčku pri gasilskem domu je informativna tabla z zemljevidom in osnovnimi informacijami o znamenitostih v KS. Skozi Bučko poteka 7 pohodnih poti. Severozahodno od jedra vasi je vinogradniški zaselek Sleme, na severu pa večja ovalna vrtača.

Na Bučki je tekla zibel nekaterim ljudem, ki so s svojim delom ime Bučke ponesli v svet. Tu so se rodili profesor, pesnik in zlatomašnik Ivan Komljanec, poslanec Državnega zbora mag. Franc Žnidaršič ter predsednica Društva izgnancev Slovenije prof. Ivica Žnidaršič.

 

Čučja Mlaka

Manjša razložena vas Čučja Mlaka leži na pragu ravninskega poplavnega Krakovskega gozda na levem bregu reke Krke. Že ime vasi da slutiti, da se tod pretakajo vode, ki ustvarjajo mokrotne ravnice. Nedaleč od Čučje Mlake, pri Dobravi, se v Krko izlivajo vode Radulje, vzhodno od vasi pa še potok Martink. Na poplavni ravnici ob Krki prevladujejo travniki. Obrobje Krakovskega gozda naseljujejo raznovrstne rastlinske in živalske vrste, ki jim ustrezajo specifični pogoji za življenje in prispevajo k biotski raznovrstnosti tega območja.
na vrh

 

Dobrava pri Škocjanu

Dobrava je razpotegnjeno obcestno naselje na ravnini levega brega Krke ob regionalni cesti Škocjan - Šentjernej. Na severozahodni strani se naselju približa avtocesta s priključkom Dobruška vas in pomeni pomembno vez s slovensko prestolnico. Južno stran vasi pa slikovito zaokroža reka Krka, ki ponuja številne možnosti za športni ribolov, čolnarjenje in osvežitve v poletnih mesecih. Na desnem bregu Krke, na Otoku, stoji cerkev sv. Nikolaja s pokopališčem.  Od cerkve so le nekaj korakov stran s slamnato streho nadkriti temelji srednjeveške cerkvice, okrog katerih se spleta zgodba o veličini nekdanjega trga Gutenwerta. Trg Gutenwert je bil v razcvetu v 13. in 14. stoletju, ko je bil eno izmed središč freisinške posesti na Dolenjskem. Dokončen zaton trga so povzročila turška pustošenja.

 

 

 

 

 

 

 

K živahnemu življenju v vasi prispeva Društvo podeželske mladine Dobrava, ki združuje mlade iz Dobrave in sosednjih vasi. Društvo si prizadeva za razvoj podeželja ter spodbujanje kulturnega in družabnega življenja mladih na podeželju, prirejajo družabna srečanja in športne dogodke. Od leta 1932 v Dobravi deluje prostovoljno gasilsko društvo, na področju kulturnega življenja pa je v vasi dejaven mešani cerkveni pevski zbor, v okviru katerega delujeta še otroški pevski zbor in otroška dramska skupina. V zadnjem času se uveljavlja ansambel Boštjana Tramteta in ansambel Dolenjski nasmeh.

V vasi je nekaj uspešnih obrtnikov, ki so ime Dobrave že dodobra uveljavili tudi v poslovnem svetu. V Dobravi se tako lahko dobi najbolj kakovostne čevlje in najboljše pečene postrvi, s katerimi postrežejo v gostilni Selak.

 

Dobruška vas

Ob vzhodnem pobočju vinorodnega Vinjega vrha, ob regionalni cesti Škocjan - Šentjernej, leži osrednji del Dobruške vasi. Preko ravninskega predela na južnem obrobju vasi poteka avtocesta. Na ravnini Krškega polja  onkraj avtoceste, na Dobruški gmajni, nastaja nova industrijska poslovna cona Občine Škocjan, svoje prostore pa imajo tukaj podjetje za izdelavo strešne kritine Bramac,  IGM Strešnik ter trgovina z gradbenim materialom.

V vasi ob cesti stoji kapela Matere božje Brezmadežne, ki jo je dal sezidati Jožef Kralj leta 1861. Kapela ima dva zvonika in oltarček. Pri kapeli se mladina zbira k šmarnicam, za veliko noč pa pri njej poteka blagoslov jedi.

Dobruška vas se lahko pohvali tudi s kraljem cvička, ki tako kot mnogi drugi svoj odlični cviček prideluje na Vinjem vrhu. Na severu vasi je manjši zaselek Zatreb, pod njim pa ima svoje prostore trgovina z gradbenim materialom in cementninarstvo.

 

Dolenje Dole

V dolini Dolskega potoka v Dolenjih Dolah se gruča hiš stiska druga k drugi na terasi nad potokom. Vas leži ob lokalni cesti, ki pelje iz Škocjana proti Telčam. Vas s treh strani zapirajo sosednji griči, gozdnati Kočnik (345 m) na zahodu, Okič (391 m) na vzhodu ter grič s cerkvijo sv. Križa. Proti jugu se svet znižuje v razmeroma ozko dolino Dolskega potoka, ki se nadaljuje vse do izliva v Raduljo. Na pobočju nad vasjo je zaselek Kavc. V vasi že več kot tri desetletja deluje Prostovoljno gasilsko društvo. Pri starem gasilskem domu v centru vasi je križišče z odcepom proti Jelendolu.

Preko vasi vodijo nekatere pešpoti, ki kraj vpenjajo v turistično ponudbo občine. Med njimi so planinska pot občine Sevnica, Metelkova pot ter Pot po nekdanji nemško-italijanski okupacijski meji. Okolica vasi je prepredena z gozdnimi potmi in kolovozi, ki jih kmetje uporabljajo za dostop do bližnjih njiv in travnikov.

Na Dolskem potoku v Dolenjih Dolah je nekoč mlel Gričarjev mlin. Na južnem robu vasi ob cesti stoji kapelica Matere Božje.

 

Dolenje Radulje

Vas Dolenje Radulje je v jedru gručasto naselje severovzhodno od Bučke, v dolini potoka Radulja ob cesti Sevnica - Škocjan. Vas je od Bučke oddaljena cca. 2 km.

V Dolenjih Raduljah se odcepijo ceste za Gorenje Radulje in Močvirje ter za vinorodna Sela, v Vejerju pa je tudi odcep ceste proti Raki in Krškem ter Štritu. Severno od vasi je vinogradniški zaselek Sela, ki so tudi prijetna razgledna točka. Vzhodno od vasi je še zaselek Raški Vrh, na severovzhodu pa se vzpenja gozdnat grič Bukovje (327 m). V kraju je prvotno romanska cerkev sv. Mihaela, ki jo obdaja pokopališče. V dolini pod Selami so ostanki leta 1943 požganega gradu Radeljca oziroma Radelsteina, kot ga omenja Valvasor. Leta 1906 so graščino kupili trije vaščani. Med vojno so Nemci imeli v grajskih hlevih živino, ki so jo nabrali po okoliških vaseh ob izgonu krajanov leta 1941. Grad je bil po vojni prezidan v stanovanje, ki je vpeto v steno nekdanjega grajskega obzidja. Pod njim je s kapelico obzidan izvir.

V Dolenjih Raduljah sta do druge svetovne vojne obratovala dva mlina, Remičev ter Vajsov mlin in žaga. Vajsov mlin je pomemben spomenik kulturne dediščine, saj ima še lepo ohranjeno mlinsko opremo in je v zadnjih letih že večkrat služil kot kulisa za snemanje dokumentarnih filmov.

V Dolenjih Raduljah se je rodil literarni zgodovinar, kritik ter planinski in potopisni pisatelj Josip Vester (1874-1960).

 

Dolnja Stara vas

Naselje Dolnja Stara vas leži na valoviti lapornati terasi, zahodno nad dolino reke Radulje. Okolica vasi je izredno lepa pohodniška točka, saj se iz okoliških vzpetin razprostira krasen pogled. Obisk kraja je zanimiv tako za ljubitelje umetnostne zgodovine, narave, za pohodnike, kolesarje kot tudi tiste, ki si želijo zgolj na svež zrak, stran od napornega vsakdana.

Dolnja Stara vas je bila tudi med prvimi omenjena v pisnih virih, celo pred Škocjanom. Da so bile tu zelo stare naselbine pa pričajo arheološke najdbe. Kroži pa tudi legenda o Gradu in zakopanem zlatem teletu na Graškem hribu, ki leži v neposredni bližini vasi. Okoliške vzpetine so primerne tudi za spuščanje z zmajem ali s padalom. Vas je dostopna po lokalni cesti, ki se z regionalne ceste Škocjan - Šentjernej odcepi pri bencinski črpalki. V okolici so manjši zaselki Blinhrib, Grobelšca, Kamenšca in Kolesnik.

Na zahodnem robu vasi stoji cerkev sv. Trojice s pokopališčem. Preko vasi poteka najdaljša slovenska transverzalna pot, po mnenju mnogih pa tudi najlepša med njimi - Pot Kurirjev in vezistov. Tu vodi tudi pešpot za na Vinji vrh, kjer lahko pohodniki uživajo v prekrasni naravi.

 

Dule

Dule so ena najmanjših vasic bučenske krajevne skupnosti. Ležijo ob potoku Čolnišček vzhodno od Bučke in so z nadmorsko višino 180 m najnižje ležeča vas v KS. Naselje ima gručasto jedro ob Čolniščku, razteza pa se vse do Lavrce in obsežnih ravnin ob avtocesti. Vas je dostopna preko odcepa s ceste Sevnica - Škocjan  na Dobravici ali pa s križišča v Vejerju. Okoli jedra vasi sta zaselka Lavrca in Na ograjah. Zaledje vasi je poraslo z gozdovi, takšna predela sta Gošče in Resa. Ravnice ob potoku in rahlo vzpeta pobočja so skrbno obdelana.

Zgodovinski viri pojasnjujejo, da je v začetku 17. stoletja v Dulah stal dvor Pleterje, ki je bil listninsko izpričan že v letu 1404. Dvor z vsemi pripadajočimi posestmi je bil v 19. stoletju pridružen samostanu Pleterje. Prav tako kot dvor Pleterje je povsem izginila tudi stavba bližnjega dvorca Brinje.

Ob potoku Čolniščku sta na območju Dul nekoč delovala Sedlarjev in Košakov mlin. V Dulah stoji ena od treh znanih Venetovih kapelic, ki so jih po vrnitvi iz bitke postavili bratje Vene. Voda potoka Čolniščka ustvarja idilične kotičke, kjer lahko posedimo ob poslušanju žuboreče vode in občudujemo igre narave. Ob potoku je Športno društvo Bučka uredilo športno-rekreacijski kompleks z igrišči za mali nogomet na travi, za košarko in odbojko na mivki, zraven pa so tudi igrala za otroke.

V Dulah je bil rojen akademski kipar Slavko Hočevar.

 

Gabrnik

Vasica Gabrnik leži na valovitem pobočju Krškega gričevja, na slemenu med dolinama Goriškega potoka in desnega pritoka Dolskega potoka. Hiše so raztresene med vinogradi in njivami, v okolici pa je tudi precej gozda. Kraj se prvič omenja leta 1251 z imenom Gavri.

 

Gorenje Dole

Slikovita vasica Gorenje Dole nad dolino Dolskega potoka oziroma Jasenka se razteza na slemenu med dvema dolinama. Kraj se prvič kot Dierloch omenja okrog leta 1390. V vasi je lepo ohranjena nekdanja vaška arhitektura s starimi kmečkimi hišami, skednji in kozolci. Ob potoku so v preteklosti delovali trije mlini, in sicer Tršinarjev, Štrkov in Kovačičev - Cvetov mlin. Slednji je obnovljen, stavbe ostalih dveh nekdanjih mlinov propadajo, vendar pa ostanki nekdaj mogočnih mlinov še vedno kažejo na življenje v tej dolini nekoč.

Nedaleč od Štrkovega mlina je med drugo svetovno vojno potekala nemško-italijanska okupacijska meja. Na griču na začetku vasi je baročna cerkev sv. Križa z dvanajstimi kapelicami križevega pota, kar je redka posebnost v slovenskem prostoru. Cerkev ima tri oltarje in bogato poslikan strop. H Gorenjim Dolam spada vinorodna Pijana gora, ki jo v svojem znanem potopisu omenja tudi Prežihov Voranc.

Z območja Gorenjih Dol in okolice so naši predniki vsakodnevno prehodili pot do Sevnice, kamor so nosili prodajat svoje pridelke. Tako imenovana Sejemska pot, ki je nekoč povezovala dolini Save in Radulje, ima danes rekreativni pomen, hkrati pa ohranja dediščino naših prednikov. Poleg Sejemske poti preko Gorenjih Dol vodijo še tri pešpoti, Planinska pot občine Sevnica, Metelkova pot in Pot po nekdanji nemško-okupacijski meji. V Pijani gori pa se zaključi tudi Vorančeva pot od Mokronoga do Pijane gore.

 

Goriška Gora

Razložena vasica  Goriška Gora leži na južnem pobočju Pešca (323 m), ki se dviga severno nad dolino Goriškega potoka. Že njeno ime daje slutiti, da so hiše raztresene med vinogradi in sadovnjaki, v okolici pa je sklenjeni gozd. Raznovrstna pokrajinska raba in razgibano površje dajeta prijetno okolje za sprehode in pohajkovanja po naravi.

 

Goriška vas pri Škocjanu

V jedru gručasta Goriška vas leži na desnem bregu Goriškega potoka na južnem pobočju Goriške gore (Pešec, 323 m). Kraj je arhivsko prvič izpričan kot "villa Pvhel" v letu 1261, v freisinškem urbarju pa leta 1306. K vasi sodijo tudi zaselek Bregance ter nekaj samotnih kmetij na južnem pobočju Goriške Gore. V najvišjem delu vasi, na razgledni točki, je cerkev sv. Mohorja in Fortunata iz prve polovice 18. stoletja, saj naj bi menda sv. Mohor in Fortunat hodila tudi po teh krajih. Drugi oltar v cerkvi je posvečen sv. Štefanu. Vsako leto na štefanovo v Goriški vasi poteka blagoslov konj.

Ob cesti, ki vodi proti Zagradu, stoji poslikano znamenje iz 18. stoletja. V osrednji niši znamenja je upodobljen Kristus na križu z Marijo v molitveni drži, na stranskih stenah pa škof in svetnik z mečem. Zgoraj je sv. Duh v podobi goloba. V stranskih nišah sta našla mesto sv. Marko evangelist in sv. Florjan, zavetnik proti požaru.

 

Gorenje Radulje

Severovzhodno od Bučke je pod južnim pobočjem Legarja (381 m) nastalo gručasto naselje Gorenje Radulje. Vas leži na nekakšnem pomolu nad sotočjem Urbinčka in Hubajniškega potoka in ima obsežno gozdno zaledje. Naselju pripada izvirna dolina potoka Urbinčka ter Črnega potoka, kjer srečamo še povsem neokrnjeno naravo s slikovitimi grapami in dolinami. Na zahodni strani naselja ob Hubajniškem potoku leži travnata ravnina, na vzhodni strani pa so na prisojnih pobočjih nasadi vinske trte. Vas je dostopna z regionalne ceste Škocjan - Sevnica, odcep za Gorenje Radulje je v Dolenjih Raduljah. Lokalna cesta se nato nadaljuje proti Močvirju. K Gorenjim Raduljam sodi tudi del vinogradniškega zaselka Križe.

Sredi vasi že stoletja prihaja na dan dragocena pitna voda, kjer so si vaščani uredili vodnjak in perišče. Z izgradnjo vodovoda so vodnjak opustili, v letu 2005 pa je bil vodnjak s periščem obnovljen s sredstvi občine Škocjan in Heliosovega sklada za oživljanje slovenskih vodnjakov in ohranjanje čistih voda. Poleg vodnjaka je tudi napajalno korito. Nedaleč od vodnjaka je lepo ohranjeno poslopje Marjetičevega mlina s kozolcem. Vas je idealno izhodišče za sprehode in pohode na Legarje ter za raziskovanje divjih dolin Urbinčka in Črnega potoka. Preko vasi poteka planinska pot občine Sevnica. Na območju vasi je rastišče botanične redkosti velikonočnice. Med drugo svetovno vojne so si Nemci v Dolinah uredili strelišče, ki je vidno še danes. Objekt je vključen v Pot po sledeh druge svetovne vojne.

V Gorenjih Raduljah se je rodilo kar nekaj pomembnih mož, ki so s svojim delom zaznamovali domovino, delovali pa so tudi izven nje. Tu je bil rojen matematik, fizik, publicist in nekdanji ravnatelj škofijske gimnazije dr. Anton Ratajec, prav tako pa tudi slavist dr. Herman Kotar. Tu je svoja mlada leta preživel pater Veselko Kovač, misijonar na Kitajskem.

 

Gornja Stara vas

Gornja Stara vas je med tistimi vasmi v občini, ki so od njenega središča najbolj oddaljene. Leži v skrajnem severozahodnem delu občine na slemenu pod Krsinjim vrhom (366 m), ki ga na vzhodni strani omejuje potok Rakovnik, na zahodni pa Radov. Vas je dostopna po lokalni cesti, ki se odcepi z regionalne ceste Škocjan - Mokronog v dolini Laknice. Gornja Stara vas se je priključila občini Škocjan leta 1995, pred tem pa je spadala v občino Sevnica.

Pretežno gozdnato zaledje ustvarja pravcato oazo miru, ki jo v dolini dopolnjuje žuborenje vode.

 

Grmovlje

Razložena vas z gručastim jedrom, nad levim bregom reke Radulje se v pisnih virih prvič omenja leta 1359 kot Graemelach. Listino s prvo omembo danes hranijo v Državnem arhivu na Dunaju. Že leta 1436 pa se Grmovlje omenjajo kot Gramaulen.  Grmovlje

Ob južnem obrobju vasi poteka avtocesta, onkraj nje pa se ob Radulji nadaljuje močvirnata ravnica Mlake. K naselju sodita tudi zaselka Gmajna in Blatnik. Vaščani, ki so se v preteklosti  ukvarjali s kmetijstvom, predvsem z živinorejo, so si v zadnjem obdobju poiskali vir dohodka v industriji  ali v lastni dejavnosti. Ob Radulji sta delovala mlin in žaga. V severnem delu vasi stoji cerkev sv. Jurija iz srede 18. stoletja, ki se ponaša z oltarno sliko slikarja Jurija Šubica. V Grmovljah je tekla zibel dunajskemu študentu prava Jožefu Jermanu, ki je bil politično v revolucionarnem letu 1948/49 zelo aktiven pri zbiranju podpisov za Zedinjeno Slovenijo. Arheološka odkritja v okolici Grmovelj navajajo ostanke nekdanje rimske ceste.

 

Hrastulje

Hrastulje sodijo po številu prebivalstva med večja naselja v občini. Gručasto jedro vasi leži na dvignjeni terasi nad dolino Radulje nasproti Škocjana. Naselji se pravzaprav zlivata eno v drugo, saj ju je naključnemu obiskovalcu skoraj nemogoče ločiti. Na zahodu seže naselje vse do Radulje. Ob reki so travniki, v višjih, sušnejših legah pa prevladujejo njive. Kjer sta bila nekoč Ferkoljev mlin in do nedavnega še delujoča žaga, je danes pekarna. Na ravninskem predelu ob Radulji med gasilskim domom in pekarno se bo v prihodnje oblikovala poslovna cona Logiče. V Hrastuljah deluje nekaj močnih obrtnikov. Na terasastem pobočju vzhodno od vasi je mešani gozd Mesojedec (231 m). Nad vasjo se odpira lep pogled na Škocjan, grad Vrh in dolino Radulje. Če se želimo iz Škocjana peš sprehoditi do bližnjega geometrijskega središča občine na vrhu Logič, potem so Hrastulje najprimernejša bližnjica do tja, pa še prometu po regionalni cesti Škocjan - Bučka se izognemo.

 

Hudenje

Vasica Hudenje leži na nizki terasi na levem bregu Radulje, kjer se že začenja vzhodno obrobje nižinskega poplavnega Krakovskega gozda. Jugozahodno od vasi se med Raduljo in Mlako nahaja poplavni svet Radulje, ki podobno kot Krakovski gozd daje zavetje raznovrstnim rastlinskim in živalskim vrstam. Vas je dostopna tako iz Grmovelj kot tudi iz Dobruške vasi mimo Bramaca. Na Hudenjah je urejen avtoodpad.

 

Jarčji Vrh

Gručasto jedro Jarčjega Vrha tvori Vrh, ki leži na gozdnatem robu nad dolino Hubajniškega potoka. Ob regionalni cesti Škocjan - Sevnica pa leži razmeroma razložen del naselja, ki ga domačini imenujejo Jarčk. Ob cesti pritegne oko dolgo valovito terasasto pobočje, kjer so skrbno obdelane njive in travniki. V gozdu na robu vasi je lovski dom. Z domom, ki sprejme do 100 ljudi, upravlja Lovska družina Bučka, na poti do njega pa opozarjajo table. Pri lovskem domu je urejeno tudi strelišče, kjer se odvijajo tekmovanja v streljanju na glinaste golobe. Z Vrha je lep razgled na pobočja Gorenje Radulje in Močvirje onkraj Hubajniškega potoka. Nedaleč od lovskega doma je izvir Povšna. Tudi preko Jarčjega Vrha pelje nekaj pešpoti, med drugim Šolska pot, planinska pot občine Sevnica, Pot kurirjev in vezistov ter Pot po sledeh druge svetovne vojne. V Jarčjem Vrhu se je rodil novelist Milan Fabjančič.

 

Jelendol

Jelendol z zaselkom Otresk je eno najvišje ležečih vasi v občini. Manjše razloženo naselje z gručastim jedrom leži  na pobočni polici visoko nad dolino Jasenka pod vrhom vzpetine Červivca (494 m). Na vzhodni strani se pod Otreskom začenja Močvirska dolina s Hubajniškim potokom. V Červivcu, severno od Otreska, je najvišja točka občine. Vzhodno in zahodno od vasi so z gozdom porasle vzpetine Zajčje gore (415 m) in Akiča (242 m). Z najvišjega dela vasi Otreska se odpira lep pogled na bližnjo in širšo okolico. Tu je nekaj velikih kmetij, mlajša generacija pa se vozi na delo drugam. Na Jelednolu se je rodil sedanji beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar.

 

Jerman Vrh

Jerman Vrh leži na podolgovati slemenski uravnavi južno od Bučke nad ravnino Krškega polja in se kot pomol dviga nad okoliškimi dolinami. Vas na jugu zaključuje gozdnato pobočje Bruškega vrha (237 m). Večina hiš je razporejenih ob vaški cesti, dostop v vas pa omogoča odcep z regionalne ceste Škocjan - Bučka v Jerman Vrhu. Pod vasjo na zahodni strani je dolina Trupca z njivami in travniki. Severno od vasi je izvir, iz katerega voda odteka v potok Martink. Z vasi se odpira lep pogled na Bučko ter proti ravninam Krškega polja.

Med drugo svetovno vojno je bila med Jerman Vrhom in Bučko graničarska postaja, ki je omogočala prehod meje med nekdanjima okupatorskima velesilama Italijo in Nemčijo. Jerman Vrh so okupirali Italijani, ki prebivalcev niso izgnali. V Jerman Vrhu je bil rojen farmacevt Jože Gorenc.
na vrh

 

Klenovik

Razloženo naselje z gručastim jedrom, ki ga obdaja venec valovitih vinorodnih goric, leži na terasi nad povirjem Goriškega potoka. Okoli jedra so v loku razvrščeni zaselki Dolina, Hrastenk, Jamnik, Lepi Stan, Strnca in Stara Vina. Južno od vasi ima svoje povirje potok Završnik. V zaselku Hrastenk se je leta 1814 rodil duhovnik Jožef Orešnik, ki je doktorski študij opravil v Padovi. Ob raznih slovesnostih pa je za "Danico", "Novice" in "Prijatla" pisal tudi o rojaku dr. Ignaciju Knobleharju. Bil je tudi pesnik, podpisoval pa se je z imenom Lepstanski. Kot župnik je služboval po različnih krajih, svojo pot pa je zaključil v Podgradu.

 

Mačkovec pri Škocjanu

Mačkovec je manjše gručasto naselje na terasi nad levim bregom Dolskega potoka. V bližini so Dolenje Dole. Jugovzhodno od vasi se dviga Stopno s cerkvijo, na severovzhodni strani pa gozdnati Okič (391 m). Vas kar s treh strani obliva voda, v Dolski potok se namreč pred vasjo in zanjo izlivata dva manjša neimenovana potoka. Ob taki obilici vode ne preseneča, da se je tudi v Mačkovcu  nekoč vrtelo mlinsko kolesje. Tu sta pri Hočevarjevih delovala mlin in žaga, ki ju je čas vtkal v zgodovino tako kot še mnogo drugih mlinov ob Dolskem potoku.

 

Male Poljane

Razloženo naselje z gručastim jedrom leži na terasi nad dolino potoka Laknice, po kateri teče tudi regionalna cesta Škocjan - Mokronog. Severno od jedra vasi v smeri proti Klenoviku je zaselek Hrastje, v okolici vasi pa je raztresenih še nekaj samotnih kmetij. Vzhodno od vasi se začenja povirje potoka Završnika. Vas je dostopna iz Zbur, iz smeri Škocjana pa preko Zagrada in Klenovika.

 

Močvirje

Močvirje, gručasta vasica v dolini Hubajniškega potoka v vznožju gozdnatega Kala (432 m), se prvič omenja že leta 1395. Pod vasjo je raven močvirnat svet, v okolici pa več izvirov. K Močvirju sodita zaselka Laze in Cep. Za Cep je značilen izrazit kraški teren. Obdelovalne površine so razmetane po pobočjih nad dolino potoka, kjer so tudi zaplate vinogradov in sadnega drevja. Naselje je dostopno po lokalni cesti iz Dolenjih Radulj prek Gorenjih Radulj ali pa z Bučke, od koder se cesta za Močvirje odcepi pri gasilskem domu.

V severnem delu vasi je cerkev sv. Jurija, ki je v svoji zasnovi še romanska. Cerkev naj bi kasneje zgradili ljudje, ki so v močvirske gozdove pribežali pred Turki. Iz prvotne kapele je s prizidavami nato nastala današnja cerkev, ki so jo Nemci med drugo svetovno vojno uporabljali kot konjušnico. Vas ima izredno dobro ohranjeno dediščino ljudskega stavbarstva, ohranjena pa sta tudi še dva mlina, ki sta prenehala delovati že pred drugo svetovno vojno. Kranjčev mlin še vedno dobro kljubuje zobu časa, saj ima v svojih prostorih razmeroma dobro ohranjeno mlinsko postrojenje, Kraljev mlin v dolini pa je temeljito preurejen. Na mlinarsko dejavnost nekoč spominja le še del zadnje fasade in mlinski kamni pred hišo. Sredi vasi je lepo urejen dostop do sveže pitne vode in nekdanje napajalno korito. Preko Močvirja vodita dve pešpoti, in sicer Šolska pot ter Pot po sledeh druge svetovne vojne.

 

Osrečje

Osrečje leži v povirju desnega pritoka Radulje, in sicer potoka Pijavnika, severno pod vinorodnim Vinjim vrhom. Na južnem obrobju vasi se pnejo gozdnate Ivše. Osrečje je razloženo naselje z gručastim jedrom, v okolici katerega so zaselki Bregana, Dobrovka, Globele, Ločnik in Osredek. Vas je dostopna z regionalne ceste Škocjan-Mokronog, cesta zanjo pa se odcepi Pod Vrhom, pred dvorcem Vrh. Številne kolovozne poti v okolici, razgibano površje in raznovrstna pokrajinska raba so prijetno okolje za kolesarjenje in pohodništvo.
na vrh
Ruhna vas

Ruhna vas je precej razpotegnejno naselje tik ob avtocesti na terasi levega dela reke Krke. Severozahodno od vasi se pnejo vinske gorice Vinjega vrha, na vzhodni strani pa se širi ravnica reke Krke. Ob Krki prevladujejo travniki, na terasi so njive, na pobočju Vinjega vrha pa vinogradi in sadovnjaki. Pri Ruhni vasi se v Krko izliva Tomažjev potok.

 

Segonje

Razloženo naselje Segonje leži na slemenu med potokom Mišnikom in Dolskim potokom južno od griča Kočnika (345 m). Vas je dostopna z lokalne ceste, ki pelje proti Zagradu. Zaradi lege v razgibanem Krškem gričevju je v okolici vasi nekaj izvirov, v prisojnih legah pa je precej vinogradov. Na južnem obrobju vasi se vinogradi nadaljujejo v zaselek Zloganjska Gora. Nižje predele strmega pobočja pod vasjo poraščajo gozdovi.

 

Stara Bučka

Ko se po gozdnem pobočju Logiče iz Škocjana podamo proti Bučki, nas na vrhu slemena najprej pozdravi Stara Bučka. Razloženo naselje  leži na slemenu vzhodno nad dolino Dolskega potoka. Južno od vasi se svet polagoma spušča v gozdnati Mesojedec, kjer je zaselek Resa, severno od jedra vasi pa je zaselek Reber. Območje je bogato z izviri, iz katerih se napaja tudi struga potoka Martinka. Na pobočjih na cesto, ki pelje skozi vas, uspeva vinska trta.

Na robu vasi je ob regionalni cesti označen dostop do geometrijskega središča občine Škocjan. Posebnost obeležja je ploščad v obliki občinskega obrisa, ki je hkrati tudi kolaž kamnin, ki se nahajajo na območju občine. Na kamnitem stebru je jeklena plošča z označenimi stranmi neba in središči sosednjih občin, na pojasnjevalnih tablah je predstavljena občina Škocjan.

 

Stopno

Prvo omembo vasi "Stamph" - Stopno severovzhodno od Škocjana, nad dolino Dolskega potoka, prinaša urbar freisinškega gospostva iz leta 1392. Nad vrhu griča nad vasjo se dviga romarska cerkev Rožnovenske Matere božje, kamor naj bi po izročilu Valvasorja romali celo Ogri. Cerkev je gotskega porekla, na kar spominjajo zunanji gotski oporniki in okna, notranjost pa je bila kasneje temeljito barokizirana. Freske v prezbiteriju so delo Janeza Ljubljanskega, križev pot pa je naslikal znani dolenjski poznobaročni slikar Anton Postl. Stranska kapela je posvečena drugemu zavetniku cerkve, sv. Antonu. Najstarejši kip v cerkvi predstavlja Božjepotna Mati božja. Zunanji oltar je omogočal opravljanje bogoslužja tudi na prostem. Cerkev je vključena v projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Ob poti, ki vodi proti cerkvi na Stopnem, stoji slopno znamenje z nišo, ki jo krasi upodobitev Rožnovenske Matere božje.

Z vrha griča se odpira lep razgled na škocjansko dolino, Bučko, Pijano goro, Gorjance ter Krško ravnino. Pobočja Stopna krasi najlepša roža med rožami - vinska trta, saj je prisojna lega primerna za vinograde.

 

Stranje pri Škocjanu

Razloženo naselje Stranje se razprostira v trikotniku med avtocesto, regionalno cesto Škocjan-Šentjernej in reko Krko. Reka Krka je v tem predelu oblikovala nizko teraso, na kateri je tudi nastala vas Stranje. Stranje so naselje ob občinski meji, onkraj Krke se že začenja občina Šentjernej. Kraju daje svojevrstno podobo prav reka Krka. S svojo naravno privlačnostjo in neokrnjenostjo ponuja številne možnosti za rekreacijo, na svoje bregove pa vabi ne le v toplih poletnih dneh, ki kličejo k osvežitvi, temveč tudi sicer, saj ustvarja edinstveno naravno kuliso za pobeg iz vsakdanjika v zavetje narave.

 

Škocjan

Škocjan se v dolini Radulje na zložnem pobočju Mastnega hriba razvija že sedem stoletij. Je staro kulturno središče škocjanske doline, ki se prvič omenja leta 1306. Kraj  je dobil nedeljsko šolo že leta 1821,  leta 1492 pa je bil v Škocjan prenesen sedež fare z Otoka pri Dobravi. Škocjanska fara sodi med najstarejše slovenske fare.

Značilno podobo kraja danes ustvarjata župnijska cerkev sv. Kancijana in kamniti dvoločni most čez Raduljo, ki je obeležen tudi v občinskem grbu. V cerkvi iz 17. stoletja je spominska plošča, postavljena tukaj rojenemu misijonarju in potopiscu  dr. Ignaciju Knobleharju (1819 - 1858). Knoblehar je raziskoval dežele ob Belem Nilu v Afriki in je bil eden najbolj cenjenih mož takratnega časa. V Škocjanu se je rodil tudi jezikoslovec Fran Metelko (1789 - 1860), ki je leta 1825 izdal slovensko slovnico in ji dodal svoj črkopis, imenovan metelčica. V Škocjanu so v stoletjih delovali številni znani možje, ki so sooblikovali njegovo zgodovino, med njimi tudi Janez Cigler, avtor prve slovenske povesti Sreča v nesreči, ter koroški homeopat Pavel Varaun ter župnika Janez Zalokar in Peter Bohinjec.

Škocjan je od leta 1995 središče občine. V kraju delujejo šola z vrtcem in podružnico na Bučki, zdravstveni dom, lekarna, banka, pošta, trgovine, gostilne, kavarna in številni obrtniki.

Radulja je v preteklosti dajala vodno energijo za pogon Gornikovega mlina, ki pa sedaj ne obratuje več. Ob regionalni cesti v smeri proti Zburam stoji dvorec Vrh. Dvorec iz začetka 17. stoletja predstavlja značilen primer renesančnega dvora kvadratnega tlorisa.

Ob vstopu v Škocjan iz smeri Novega mesta na levi stoji Globevnikova hiša, značilen primer trške arhitekture 19. stoletja. V gostilni Marinčič je na ogled razstava o dr. Ignaciju Knobleharju. Izpred Metelkovega doma se vsako leto februarja pohodniki odpravijo na pohod po Metelkovi poti.

 

Štrit

Vas Štrit leži 3 km vzhodno od Bučke, nad levim bregom potoka Čolniščka. V sklop naselja sodijo zaselki Pečice, Trdika in Čolnišče, kjer je v zatoku Krške ravnine predvsem raven, zamočvirjen in travnat svet. Skrbno obdelana polja so v terasah, med hišami pa najdemo tudi zaplate vinogradov. Bližnji gozdovi dajejo les predvsem za domačo porabo. Najvišji predel vasi je okolica Štritovskega jezera. Jezero je nastalo v opuščenem glinokopu, ki ga je po opustitvi dejavnosti zalila voda. Skozi stoletja se je izoblikoval biotop raznovrstnih rastlinskih in živalskih vrst, ki združuje vse značilne lastnosti tovrstnih življenjskih okolij. Enkraten biser narave, ki napolni z energijo in sprosti duha. Poseben čar dajejo jezeru razcveteli lokvanji na njegovi gladini, v njem pa lahko opazujemo odsev njegove okolice. V vasi stoji ena izmed treh Venetovih kapelic, h kateri se v maju zbirajo mladi ob šmarničnih pobožnostih.

Vas z jezerom je vključena v Šolsko pot in v pot Po poteh spomina na prvi napad na Bučko, ob jezeru pa se tudi sicer radi zbirajo ljubitelji narave. Ob potoku Čolnišku sta v preteklosti obratovala dva mlina, Marjetičev in Pungeršičev, pri slednjem pa je do nedavnega delovala tudi žaga. Pod vasjo, ob potoku se danes na površini 0,5 ha razprostira športno-rekreacijski center z igrišči za mali nogomet na travi, rokomet, košarko in odbojko na mivki. Vrvež športnega dogajanja na igrišču je še posebej živ od pomladi do poletja, ko se na igrišču odvijajo turnirji v nogometu, treningi in ostale športne aktivnosti.

Pestra pokrajinska raba in razgibano površje ustvarjata za oko privlačno pokrajino, preko katere je speljana tudi kolesarska pot. Med drugo svetovno vojno je bila v hiši Slavka Veneta nemška postojanka, vaščani pa so bili med vojno izgnani. Vas je dostopna tako iz Dolenjih Radulj kot tudi iz smeri Dul.

 

Tomažja vas

Tomažja vas leži na terasi na vzhodnem vznožju pobočja vinorodnega Vinjega vrha. Mimo vzhodnega obrobja vasi teče avtocesta. Vzhodno od vasi je rodovitna ravnica z njivami, ki nato prehaja v vlažno travnato loko ob rekah Radulji in Krki. Skozi vas teče manjši Tomažjev potok. Na severnem delu vasi stoji baročna cerkev sv. Štefana.
na vrh
Velike Poljane

Velike Poljane so gručasto naselje, ki leži v povirnem delu potoka Završnika pod razglednim gričem (278 m) s cerkvijo sv. Tomaža. Cerkev iz 14. stoletja  ima tri oltarje ter zvon iz leta 1638 z vtisnjenim levom. Pri sv. Tomažu je bil v času Brižinskih škofov vikariat. Velike Poljane so dostopne  po cesti iz Zbur. Na prijetne sprehode po okolici vabi neokrnjena narava.

 

Zaboršt

Zaboršt je po številu prebivalcev najmanjše naselje bučenske krajevne skupnosti in leži jugovzhodno od Bučke. Jedro vasi je na nizki terasi na severnem obrobju Krškega polja, od koder se začne svet vzpenjati v prve obronke Krškega gričevja. Razgibano površje s terasami je posledica stika ravnine in gričevja. Obsežne gozdnate površine segajo vse do Rese.

Na Periščih, kjer je tudi močan topli vrelec, so našli ostanke rimskega naselja. Med drugo svetovno vojno je preko vasi potekala nemško-italijanska okupacijska meja, zato so v gozdu še vedno vidni ostanki nemške opazovalnice.

Le nekaj metrov od ceste se nahaja zanimivo življenjsko okolje, ki ga je v veliki meri izoblikovala voda. Na robu doline se je ob vodnem jarku, ki ga napaja občasni izvir, izoblikovalo strnjeno rastišče jesena. Ker je tak gozd gospodarsko nezanimiv, je ena redkih še ohranjenih sestavih pokrajine, v kateri se zaradi hitre rasti in odmiranja srečujemo s prvinami močvirnega gozda z različnimi vrstami šašev. Pod vasjo je eden izmed izvirov potoka Martinka.

V Zaborštu je tretja izmed treh Venetovih kapelic, ki so jih v zahvalo za srečno vrnitev iz bitke postavili bratje Vene. Preko vasi pelje Šolska pot, pešpot, ki povezuje stezice, po katerih so hodili v šolo naši dedki in babice.

 

Zagrad

V Leksikonu Banovine Dravske stoji zapisano, da se Zagrad prvič omenja že leta 1074. Takrat so imeli tukaj svoja posestva Brižinski škofje, Valvasor pa navaja, da je bila tukajšnja cerkev vikariat župnije sv. Miklavža na Otoku pri Dobravi. Zagrad je bil center za 28 vasi. Vas pod Zagraško goro je od Škocjana oddaljena 4 km, dostopna pa je po lokalni cesti iz Škocjana v smeri proti Goriški vasi ter iz Zbur. Po valovitem vinorodnem svetu v okolici so raztreseni razloženi zaselki Breznik, Rink, Zagraška Gora in Žale.

Za vasjo je ob Goriškem potoku čudovita dolina Zagraški log. Vaščani so jo s preureditvijo zaraslega pašnika spremenili v park avtohtonih rastlin. Park zaključujejo kotički v naravnem okolju, mokrišča, stoletna hiša s slamnato streho, geološki steber in drugi zanimivi objekti. V vasi aktivno delujeta turistično društvo ter prostovoljno gasilsko društvo.

 

Zalog pri Škocjanu

Zalog leži ob regionalni cesti v smeri proti Zburam, tam kjer se dolina Radulje najbolj razširi. V jedru gručasto naselje se razprostira na levem bregu reke, kjer se svet začne blago vzpenjati proti Brezniku (232 m). Tu so hiše varnejše pred poplavami, saj Radulja pogosto poplavlja. Nad sanjavo vijugasto strugo Radulje se sklanjajo vrbe in jelše, ob reki so mokrotni travniki, njive pa so na sušnejših pobočjih onkraj ceste. Ob Radulji so nekoč delovali mlini. Na mlinarsko dejavnost ob reki nekoč spominjajo stare mlinščice in ostanki mlina ob vstopu v vas. Zalogu pripadajo še zaselki Rink, Modruša, Kamnike in Podreber. Stalna prebivalka Zaloga je tudi bela štorklja, ki iz leta v leto gnezdi na električnem drogu na koncu vasi.

 

Zavinek

Nedaleč od Škocjana, na levem bregu Radulje, kjer se terasasto pobočje stika z mokrotno ravnino ob reki, leži Zavinek. Hiše so razporejene v gruči ob reki in njenem manjšem pritoku. Nad vasjo se širi gozdnato območje Mesojedec. Kot mnoga druga naselja ob vodi so tudi v Zavinku nekoč izkoriščali moč vode za poganjanje mlinskih koles. Kaplerjev mlin iz leta 1783 je imel do konca druge svetovne vojne tri pare kamnov in stope, ki so jih poganjala štiri lesena kolesa. Ropotanje mlinskih koles v mlinu je utihnilo leta 1979.
Vas ob Radulji je v zadnjih letih postala znana po svojevrstni božični okrasitvi. Vaščani Zavinka so postali pravi mojstri v izdelovanju svetlobnih figur in domiselnih motivov. V soju tisočerih lučk Zavinek žari od predbožičnih dni pa vse tja do treh kraljev. V vasi se osrednja prireditev ob božiču in dnevu samostojnosti odvija na štefanovo, zaključek božičnega časa pa se izpoje s trikraljevskimi kolednicami na predvečer praznika treh kraljev. V vsem božičnem času Zavinek vsako leto obišče okrog 10 000 obiskovalcev iz vse Slovenije.

 

Zloganje

Severno od Škocjana na terasi na desnem bregu Dolskega potoka leži gručasto naselje Zloganje, ki se prvič omenja leta 1285 kot "villa Logan". Leta 1306 se uporablja ime "villa Zlogan". Vas je izkoristila prijetno prisojno lego na pobočju Zloganjske gore, saj je območje prve naseljence pritegnilo že v prazgodovini. Prve podatke o najdbah iz rimskega obdobja zasledimo že leta 1903, nove najdbe so bile odkrite leta 1927, arheologi pa so se znova napotili raziskovat Zloganje leta 1979. Poleg žganih grobov in grobov s kamnito  oblogo so takrat našli tudi zidane grobove in dve kupolasti grobnici. V grobovih je bila med drugim najdena tudi hišasta žara z zaključkom v obliki petelina. Na južnih obronkih vasi je v antiki stala podeželska vila, imenovana villa rustica.

Večina hiš stoji ob vaški cesti, k vasi pa sodijo še zaselek Brinjevec, vinogradniška Zloganjska gora ter del doline Dolskega potoka, kjer je voda v preteklosti poganjala mlinska kolesja Tramtetovega in Kicovega mlina. Podobo vasi zaključuje gotska cerkev Marijinega obiskanja. Notranjost je bila temeljito barokizirana, stranska oltarja sta posvečena sv. Barbari in sv. Rešnjemu telesu.

V severnem delu vasi je cerkev sv. Jurija, ki je v svoji zasnovi še romanska. Cerkev naj bi kasneje zgradili ljudje, ki so v močvirske gozdove pribežali pred Turki. Iz prvotne kapele je s prizidavami nato nastala današnja cerkev, ki so jo Nemci med drugo svetovno vojno uporabljali kot konjušnico. Vas ima izredno dobro ohranjeno dediščino ljudskega stavbarstva, ohranjena pa sta tudi še dva mlina, ki sta z delovanjem prenehala že pred drugo svetovno vojno. Kranjčev mlin še vedno dobro kljubuje zobu časa, saj ima v svojih prostorih razmeroma dobro ohranjeno mlinsko postrojenje, Kraljev mlin v dolini pa je temeljito preurejen. Na mlinarsko dejavnost nekoč spominja le še del zadnje fasade in mlinski kamni pred hišo. Sredi vasi je lepo urejen dostop do sveže pitne vode in nekdanje napajalno korito.

Proračun

Vaški odbori

Priznanja občine Škocjan

Praznik občine Škocjan

Župan in podžupan

Nadzorni odbor

Občinska uprava

Medobčinski inšpektorat in redarstvo

Glasilo občine

Informacije javnega značaja

Naselja v občini Škocjan

Zgodovina

Občinski simboli

TURIZEM

Splošni podatki občine Škocjan:
Sedež občine: Škocjan
Datum ustanovitve: 1. 1. 1995
Površina: 60,5 km2
Obseg: 56,5 km
Število prebivalcev: 3.177 (na dan 31. 12. 2008)
Število naselij: 39
Hišnih številk: 1261 (na dan 1. 1. 2004)

Krajevni in vaški odbori:
KS Bučka, VS Dobrava - Tomažja vas,
VS Dole, VS Grmovlje, KS Škocjan, VS Zagrad
Število katastrskih občin: 10
Nadmorska višina: med 152 in 494 m
Najvišja točka: Červivec (494 m)
Občinski praznik: 6. julij - Knobleharjevo