OBČINA
ŠKOCJAN

Občina Škocjan

27 maj 2017
--:--:--

Osnovni podatki o Občini Škocjan

OBČINA ŠKOCJAN
ŠKOCJAN 67
8275 ŠKOCJAN

Tel.: ++386 (0)7 38 46 300
Faks: ++386 (0)7 38 46 309
E-pošta:info@obcina-skocjan.si

Ostali podatki:

Matična številka: 5883296
Davčna številka: SI 33551588
TRR: 01321-0100015410

 

Splošni podatki občine Škocjan

Sedež občine: Škocjan
Datum ustanovitve: 1. 1. 1995
Površina: 60,5 km2
Obseg: 56,5 km
Število prebivalcev: 3.177 (na dan 31. 12. 2008)
Število naselij: 39
Hišnih številk: 1261 (na dan 1. 1. 2004)
Krajevne skupnosti in vaški odbori: KS Bučka, VO Grmovlje, VO Dole, VO Zagrad, VO Dobrava pri Škocjanu in Tomažja vas, KS Škocjan
Število katastrskih občin: 10
Nadmorska višina: med 152 in 494 m
Najvišja točka: Červivec (494 m)
Občinski praznik: 6. julij - Knobleharjevo

 

Zemljevid Občine Škocjan:                                 

 

 

 

 

 

 

Razgibana pokrajina, neokrnjena narava

Občina Škocjan se po svoji površini uvršča med manjše slovenske občine, a je kljub temu zanimiva in privlačna v vseh pogledih. Razgibana gričevja z vinskimi goricami in doline na stiku Krškega gričevja in krške ravnine, žuboreči potoki, botanične posebnosti, igrivi gozdni robovi ter slikovite vasi vse tja do naročja reke Krke prijetno denejo očesu, hkrati pa nudijo številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa.

Mehkoba dolenjske pokrajine in domačnost podeželskih vasic ustvarjata svojevrstne podobe v vseh letnih časih. Pisani travniki in cvetoče drevje spomladi, valovanje zlatega pšeničnega zrnja in vonj dišečega sena poleti, dozorevajoče sadje in radost ob pobiranju pridelkov jeseni se zdijo kot podobe davnih dni. Ko pa preko dolin potegnejo hladni severni vetrovi in sneg pobeli bregove, v božično-novoletnem času v soju tisočerih lučk zažari škocjanski betlehem.

Pisatelj Prežihov Voranc je med svojim bivanjem na Dolenjskem obiskal tudi naše kraje in v svojem znanem potopisu Od Mokronoga do Pijane gore zapisal: "Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem."

 

Bogata kulturna dediščina

Janez Vajkard Valvasor je Dolenjce označil takole: "So zdravi, močni in delovni. Kakor je pticam, ki morajo daleč leteti, narava prisodila močne peruti in perje, tako je tem ljudem, ki si z naporom služijo kruh, dala silnih moči."

V bogati kulturni dediščini se zrcalita življenje in delo preteklih generacij, ki so s svojim znanjem in delom soustvarjale podobo naših krajev. Sledi stoletij se razkrivajo v arheoloških najdbah ter v raznovrstni sakralni in etnološki dediščini. Temelji antične hiše - podeželske vile - s centralno kurjavo na topel zrak, kupolaste grobnice s hišastimi žarami, ostanki nekdaj močnega srednjeveškega trga Gutenwerta, bogata baročna oprema naših cerkva, tradicija ljudske stavbne dediščine, sejmov, ljudskega petja, starih šeg, obrti in običajev so le nekateri odtenki v pisani paleti zanimivosti naše občine.

V naših krajih je tekla zibel znanim osebnostim, ki so v svojem času krojile dogajanja v intelektualnih krogih po domovini in tudi onstran njenih meja. Ponosni smo na dr. Ignacija Knobleharja, misijonarja in raziskovalca osrednje Afrike, prvega Evropejca, ki je na svojih raziskovalnih poteh prišel skoraj do ekvatorja in se nesebično razdajal za dobro črnskega naroda. Tudi znameniti slovničar, profesor, tolmač nemških razglasov, prevajalec in jezikoslovec Fran Metelko, avtor slovnice in črkopisa, imenovanega metelčica, je luč sveta ugledal v Škocjanu. Tu so se rodili tudi Jožef Jerman, deželni štajerski poslanec in eden glavnih pobudnikov za zedinjeno Slovenijo; doktor filozofije, matematik in fizik ter ravnatelj škofijske gimnazije dr. Anton Ratajec iz Gorenjih Radulj; duhovnik zlatomašnik, pesnik in profesor na kočevski gimnaziji prof. Ivan Komljanec z Bučke; literarni zgodovinar, kritik ter planinski in potopisni pisatelj Josip Vester iz Dolenjih Radulj ter akademski kipar in lutkar Slavko Hočevar iz Dul.

 

Življenje danes

Življenje, kakršnega so si domačini zakoreninili, je v veliki meri povezano z Raduljo in Čolniščkom ter njunimi pritoki. V njunih rodovitnih dolinah so svoje korenine pognale tako trdne kmetije kot tudi manjše domačije, ki so z zaslužkom v industriji in drugih dejavnostih postale sodobno urejene in opremljene domačije. Tradicija mlinarstva je zamrla, mlinska kolesa se danes vrtijo le še turistične obiske. Še vedno pa lahko tod najdemo dokaj močne kmete, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in mesa.

Občina stopa samostojno pot že enajsto leto, napredek in dosežki zadnjih let so največja spodbuda za nadaljnje delo. V gospodarstvu občine sta poleg dobro razvite obrtne dejavnosti za zaposlovanje pomembni predvsem podjetji Bramac in IGM Strešnik, ki proizvajata kakovostno strešno kritino.

Čeprav se mnogi občani vozijo na delo v bližnje večje zaposlitvene centre, pa lahko tu uresničujejo svoje osnovne potrebe. V Škocjanu je osnovna šola s podružnico na Bučki, vrtec z enoto na Bučki, osnovno zdravstveno in zobozdravstveno varstvo, lekarna, pošta, banka, pekarna, trgovine, gostinski objekti in druga storitvena obrt.

Razvoj občine usmerjajo različne politične stranke, aktivna so številna društva, tako turistična, športna in druga, kot tudi skupine, ki delujejo pod okriljem posameznih kulturnih društev.

Proračun

Vaški odbori

Priznanja občine Škocjan

Praznik občine Škocjan

Župan in podžupan

Nadzorni odbor

Občinska uprava

Medobčinski inšpektorat in redarstvo

Glasilo občine

Informacije javnega značaja

Naselja v občini Škocjan

Zgodovina

Občinski simboli

Splošni podatki občine Škocjan:
Sedež občine: Škocjan
Datum ustanovitve: 1. 1. 1995
Površina: 60,5 km2
Obseg: 56,5 km
Število prebivalcev: 3.177 (na dan 31. 12. 2008)
Število naselij: 39
Hišnih številk: 1261 (na dan 1. 1. 2004)

Krajevni in vaški odbori:
KS Bučka, VS Dobrava - Tomažja vas,
VS Dole, VS Grmovlje, KS Škocjan, VS Zagrad
Število katastrskih občin: 10
Nadmorska višina: med 152 in 494 m
Najvišja točka: Červivec (494 m)
Občinski praznik: 6. julij - Knobleharjevo