Kje smo? Splošno o občini Naselja v občini Krajevne skupnosti in vaški odbori Župan Občinska uprava Občinski svet Nadzorni odbor Občinski simboli Zgodovina Stiki

Občina Škocjan - Naselja v občini

Bučka

Bučka je razloženo središčno naselje z gručastim jedrom, ki leži na slemenu istoimenskega griča na nadmorski višini 304 m. Od Škocjana je Bučka oddaljena 5 km, od Novega mesta 25 km in od Sevnice 18 km. Na vrhu griča na najvišji točki Bučke stoji župnijska cerkev sv. Matije s pokopališčem, župniščem in mrliško vežico. Cerkev na griču daje značilen pečat bučenski veduti, zato je Bučka lepo vidna tudi s Krške ravnine, Rake in Vinjega vrha. Nekaj metrov nižje, pod župnijsko cerkvijo, je še cerkev sv. Martina.

Večina domov na Bučki je ob regionalni cesti Škocjan - Dolenje Radulje, ki se nadaljuje proti Sevnici. V kraju so gasilski dom, šola in vrtec, trgovina z bifejem, kulturni dom in krajevni urad. Na Bučko enkrat mesečno prihaja tudi bibliobus Potujoče knjižnice iz Novega mesta. Bučka je v zgodovini znana zaradi dogodkov iz časa druge svetovne vojne, ko je tod potekala nemško-italijanska okupacijska meja. V spomin na nasilno izgnanstvo je v prostorih kulturnega doma urejena krajevna zbirka o izgonu krajanov v letih 1941-1945. Bučka je bila v preteklosti poznana tudi po sejmih, saj se je preko leta zvrstilo kar 5 sejmov, ki so potekali skupaj z žegnanji pri štirih cerkvah bučenske fare. Sejmi so bili tako za Matijevo žegnanje, ob kresu, na sv. Jurija, Mihaela in Martina.

Na Bučki je lepo ohranjena dediščina ljudskega stavbarstva, saj lahko ob cesti občudujemo stare bučenske hiše in kozolce. Na kozolčku pri gasilskem domu je informativna tabla z zemljevidom in osnovnimi informacijami o znamenitostih v KS. Skozi Bučko poteka 7 pohodnih poti. Severozahodno od jedra vasi je vinogradniški zaselek Sleme, na severu pa večja ovalna vrtača.

Na Bučki je tekla zibel nekaterim ljudem, ki so s svojim delom ime Bučke ponesli v svet. Tu so se rodili profesor, pesnik in zlatomašnik Ivan Komljanec, poslanec Državnega zbora mag. Franc Žnidaršič ter predsednica Društva izgnancev Slovenije prof. Ivica Žnidaršič.

Čučja Mlaka

Manjša razložena vas Čučja Mlaka leži na pragu ravninskega poplavnega Krakovskega gozda na levem bregu reke Krke. Že ime vasi da slutiti, da se tod pretakajo vode, ki ustvarjajo mokrotne ravnice. Nedaleč od Čučje Mlake, pri Dobravi, se v Krko izlivajo vode Radulje, vzhodno od vasi pa še potok Martink. Na poplavni ravnici ob Krki prevladujejo travniki. Obrobje Krakovskega gozda naseljujejo raznovrstne rastlinske in živalske vrste, ki jim ustrezajo specifični pogoji za življenje in prispevajo k biotski raznovrstnosti tega območja.

Dobrava pri Škocjanu

Dobrava je razpotegnjeno obcestno naselje na ravnini levega brega Krke ob regionalni cesti Škocjan - Šentjernej. Na severozahodni strani se naselju približa avtocesta s priključkom Dobruška vas in pomeni pomembno vez s slovensko prestolnico. Južno stran vasi pa slikovito zaokroža reka Krka, ki ponuja številne možnosti za športni ribolov, čolnarjenje in osvežitve v poletnih mesecih. Na desnem bregu Krke, na Otoku, stoji cerkev sv. Nikolaja s pokopališčem.  Od cerkve so le nekaj korakov stran s slamnato streho nadkriti temelji srednjeveške cerkvice, okrog katerih se spleta zgodba o veličini nekdanjega trga Gutenwerta. Trg Gutenwert je bil v razcvetu v 13. in 14. stoletju, ko je bil eno izmed središč freisinške posesti na Dolenjskem. Dokončen zaton trga so povzročila turška pustošenja.

K živahnemu življenju v vasi prispeva Društvo podeželske mladine Dobrava, ki združuje mlade iz Dobrave in sosednjih vasi. Društvo si prizadeva za razvoj podeželja ter spodbujanje kulturnega in družabnega življenja mladih na podeželju, prirejajo družabna srečanja in športne dogodke. Od leta 1932 v Dobravi deluje prostovoljno gasilsko društvo, na področju kulturnega življenja pa je v vasi dejaven mešani cerkveni pevski zbor, v okviru katerega delujeta še otroški pevski zbor in otroška dramska skupina. V zadnjem času se uveljavlja ansambel Boštjana Tramteta in ansambel Dolenjski nasmeh.

V vasi je nekaj uspešnih obrtnikov, ki so ime Dobrave že dodobra uveljavili tudi v poslovnem svetu. V Dobravi se tako lahko dobi najbolj kakovostne čevlje in najboljše pečene postrvi, s katerimi postrežejo v gostilni Selak.

Dobruška vas

Ob vzhodnem pobočju vinorodnega Vinjega vrha, ob regionalni cesti Škocjan - Šentjernej, leži osrednji del Dobruške vasi. Preko ravninskega predela na južnem obrobju vasi poteka avtocesta. Na ravnini Krškega polja  onkraj avtoceste, na Dobruški gmajni, nastaja nova industrijska poslovna cona Občine Škocjan, svoje prostore pa imajo tukaj podjetje za izdelavo strešne kritine Bramac,  IGM Strešnik ter trgovina z gradbenim materialom.

V vasi ob cesti stoji kapela Matere božje Brezmadežne, ki jo je dal sezidati Jožef Kralj leta 1861. Kapela ima dva zvonika in oltarček. Pri kapeli se mladina zbira k šmarnicam, za veliko noč pa pri njej poteka blagoslov jedi.

Dobruška vas se lahko pohvali tudi s kraljem cvička, ki tako kot mnogi drugi svoj odlični cviček prideluje na Vinjem vrhu.

Na severu vasi je manjši zaselek Zatreb, pod njim pa ima svoje prostore trgovina z gradbenim materialom in cementninarstvo.

Dolenje Dole

V dolini Dolskega potoka v Dolenjih Dolah se gruča hiš stiska druga k drugi na terasi nad potokom. Vas leži ob lokalni cesti, ki pelje iz Škocjana proti Telčam. Vas s treh strani zapirajo sosednji griči, gozdnati Kočnik (345 m) na zahodu, Okič (391 m) na vzhodu ter grič s cerkvijo sv. Križa. Proti jugu se svet znižuje v razmeroma ozko dolino Dolskega potoka, ki se nadaljuje vse do izliva v Raduljo. Na pobočju nad vasjo je zaselek Kavc. V vasi že več kot tri desetletja deluje Prostovoljno gasilsko društvo. Pri starem gasilskem domu v centru vasi je križišče z odcepom proti Jelendolu.

Preko vasi vodijo nekatere pešpoti, ki kraj vpenjajo v turistično ponudbo občine. Med njimi so planinska pot občine Sevnica, Metelkova pot ter Pot po nekdanji nemško-italijanski okupacijski meji. Okolica vasi je prepredena z gozdnimi potmi in kolovozi, ki jih kmetje uporabljajo za dostop do bližnjih njiv in travnikov.

Na Dolskem potoku v Dolenjih Dolah je nekoč mlel Gričarjev mlin. Na južnem robu vasi ob cesti stoji kapelica Matere Božje.

Dolenje Radulje

Vas Dolenje Radulje je v jedru gručasto naselje severovzhodno od Bučke, v dolini potoka Radulja ob cesti Sevnica - Škocjan. Vas je od Bučke oddaljena cca. 2 km.

V Dolenjih Raduljah se odcepijo ceste za Gorenje Radulje in Močvirje ter za vinorodna Sela, v Vejerju pa je tudi odcep ceste proti Raki in Krškem ter Štritu. Severno od vasi je vinogradniški zaselek Sela, ki so tudi prijetna razgledna točka. Vzhodno od vasi je še zaselek Raški Vrh, na severovzhodu pa se vzpenja gozdnat grič Bukovje (327 m). V kraju je prvotno romanska cerkev sv. Mihaela, ki jo obdaja pokopališče. V dolini pod Selami so ostanki leta 1943 požganega gradu Radeljca oziroma Radelsteina, kot ga omenja Valvasor. Leta 1906 so graščino kupili trije vaščani. Med vojno so Nemci imeli v grajskih hlevih živino, ki so jo nabrali po okoliških vaseh ob izgonu krajanov leta 1941. Grad je bil po vojni prezidan v stanovanje, ki je vpeto v steno nekdanjega grajskega obzidja. Pod njim je s kapelico obzidan izvir.

V Dolenjih Raduljah sta do druge svetovne vojne obratovala dva mlina, Remičev ter Vajsov mlin in žaga. Vajsov mlin je pomemben spomenik kulturne dediščine, saj ima še lepo ohranjeno mlinsko opremo in je v zadnjih letih že večkrat služil kot kulisa za snemanje dokumentarnih filmov.

V Dolenjih Raduljah se je rodil literarni zgodovinar, kritik ter planinski in potopisni pisatelj Josip Vester (1874-1960).

Dolnja Stara vas

Naselje Dolnja Stara vas leži na valoviti lapornati terasi, zahodno nad dolino reke Radulje. Okolica vasi je izredno lepa pohodniška točka, saj se iz okoliških vzpetin razprostira krasen pogled. Obisk kraja je zanimiv tako za ljubitelje umetnostne zgodovine, narave, za pohodnike, kolesarje kot tudi tiste, ki si želijo zgolj na svež zrak, stran od napornega vsakdana.

Dolnja Stara vas je bila tudi med prvimi omenjena v pisnih virih, celo pred Škocjanom. Da so bile tu zelo stare naselbine pa pričajo arheološke najdbe. Kroži pa tudi legenda o Gradu in zakopanem zlatem teletu na Graškem hribu, ki leži v neposredni bližini vasi. Okoliške vzpetine so primerne tudi za spuščanje z zmajem ali s padalom. Vas je dostopna po lokalni cesti, ki se z regionalne ceste Škocjan - Šentjernej odcepi pri bencinski črpalki. V okolici so manjši zaselki Blinhrib, Grobelšca, Kamenšca in Kolesnik.

Na zahodnem robu vasi stoji cerkev sv. Trojice s pokopališčem. Preko vasi poteka najdaljša slovenska transverzalna pot, po mnenju mnogih pa tudi najlepša med njimi - Pot Kurirjev in vezistov. Tu vodi tudi pešpot za na Vinji vrh, kjer lahko pohodniki uživajo v prekrasni naravi.

Dule

Dule so ena najmanjših vasic bučenske krajevne skupnosti. Ležijo ob potoku Čolnišček vzhodno od Bučke in so z nadmorsko višino 180 m najnižje ležeča vas v KS. Naselje ima gručasto jedro ob Čolniščku, razteza pa se vse do Lavrce in obsežnih ravnin ob avtocesti. Vas je dostopna preko odcepa s ceste Sevnica - Škocjan  na Dobravici ali pa s križišča v Vejerju. Okoli jedra vasi sta zaselka Lavrca in Na ograjah. Zaledje vasi je poraslo z gozdovi, takšna predela sta Gošče in Resa. Ravnice ob potoku in rahlo vzpeta pobočja so skrbno obdelana.

Zgodovinski viri pojasnjujejo, da je v začetku 17. stoletja v Dulah stal dvor Pleterje, ki je bil listninsko izpričan že v letu 1404. Dvor z vsemi pripadajočimi posestmi je bil v 19. stoletju pridružen samostanu Pleterje. Prav tako kot dvor Pleterje je povsem izginila tudi stavba bližnjega dvorca Brinje.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ob potoku Čolniščku sta na območju Dul nekoč delovala Sedlarjev in Košakov mlin. V Dulah stoji ena od treh znanih Venetovih kapelic, ki so jih po vrnitvi iz bitke postavili bratje Vene. Voda potoka Čolniščka ustvarja idilične kotičke, kjer lahko posedimo ob poslušanju žuboreče vode in občudujemo igre narave. Ob potoku je Športno društvo Bučka uredilo športno-rekreacijski kompleks z igrišči za mali nogomet na travi, za košarko in odbojko na mivki, zraven pa so tudi igrala za otroke.

V Dulah je bil rojen akademski kipar Slavko Hočevar.

Gabrnik

Vasica Gabrnik leži na valovitem pobočju Krškega gričevja, na slemenu med dolinama Goriškega potoka in desnega pritoka Dolskega potoka. Hiše so raztresene med vinogradi in njivami, v okolici pa je tudi precej gozda. Kraj se prvič omenja leta 1251 z imenom Gavri.

Gorenje Dole

Slikovita vasica Gorenje Dole nad dolino Dolskega potoka oziroma Jasenka se razteza na slemenu med dvema dolinama. Kraj se prvič kot Dierloch omenja okrog leta 1390. V vasi je lepo ohranjena nekdanja vaška arhitektura s starimi kmečkimi hišami, skednji in kozolci. Ob potoku so v preteklosti delovali trije mlini, in sicer Tršinarjev, Štrkov in Kovačičev - Cvetov mlin. Slednji je obnovljen, stavbe ostalih dveh nekdanjih mlinov propadajo, vendar pa ostanki nekdaj mogočnih mlinov še vedno kažejo na življenje v tej dolini nekoč.

Nedaleč od Štrkovega mlina je med drugo svetovno vojno potekala nemško-italijanska okupacijska meja. Na griču na začetku vasi je baročna cerkev sv. Križa z dvanajstimi kapelicami križevega pota, kar je redka posebnost v slovenskem prostoru. Cerkev ima tri oltarje in bogato poslikan strop. H Gorenjim Dolam spada vinorodna Pijana gora, ki jo v svojem znanem potopisu omenja tudi Prežihov Voranc.

Z območja Gorenjih Dol in okolice so naši predniki vsakodnevno prehodili pot do Sevnice, kamor so nosili prodajat svoje pridelke. Tako imenovana Sejemska pot, ki je nekoč povezovala dolini Save in Radulje, ima danes rekreativni pomen, hkrati pa ohranja dediščino naših prednikov. Poleg Sejemske poti preko Gorenjih Dol vodijo še tri pešpoti, Planinska pot občine Sevnica, Metelkova pot in Pot po nekdanji nemško-okupacijski meji. V Pijani gori pa se zaključi tudi Vorančeva pot od Mokronoga do Pijane gore.

© Občina Škocjan

Produkcija in oblikovanje: KONVIKT d.o.o.