OBČINA
ŠKOCJAN

Galerije

24 november 2017
--:--:--
28_1_knobleharjeva_akademija_knobleharjevo

KNOBLEHARJEVA AKADEMIJA 2017  - 5. Julij

Že 21. leto teče, ko smo se zopet na predvečer – tokrat že 198. obletnice rojstva dr Ignacija Knobleharja-  spomnili tega velikega moža iz naše preteklosti.  Lepo je bilo, ko se nam je po daljšem času na tej slovesnosti lahko pridružil  beograjski nadškof, naš rojak, častni občan in prijatelj mag. Stanislav Hočevar. V župnijski cerkvi se je zbralo kar lepo število župljanov in občanov in z gosti – slavnostnim govornikom zaslužnim profesorjem dr. Janezom Juhantom in Ekumenskim moškim pevskim zborom iz Beograda smo doživeli večer bližine  Ignacija Knobleharja in upam, da tudi medsebojne bližine. Ekumenski moški zbor iz Beograda je pel pod vodstvom mladega in energičnega dirigenta Bratislava Prokića. Maestro se je po študijumed drugim izpopolnjeval širom po svetu: v Sloveniji, v Rusiji, Nemčiji, Izraelu…. Poleg strokovnega dela na glasbenem področju pa aktivno sodeluje na humanitarnem področju za zaščito reproduktivnega zdravja in razvoja zdravega načina življenja med mladimi.

V Ekumenskem moškem zboru so peli možje in fantje -  kristjani, ki želijo, da bi z negovanjem duhovne glasbe spodbujali kulturni in verski dialog laikov. Člani zbora pripadajo torej različnim narodnostim in veroizpovedim in s svojimi izkušnjami, kulturo in tradicijo, iz katerih prihajajo, bogatijo drug drugega in s tem gradijo identiteto tega zbora, ki ima za geslo »Edini v različnosti«.

Zbor izvaja dela v latinščini, staro cerkveni slovanščini, srbščini, madžarščini, hrvaščini in v slovenščini in tudi na naši akademiji smo vse to lahko slišali – zares bogastvo in uglašenost glasov s sporočilom posamezne skladbe.

Kljub menjavi generacij in težkim zgodovinskim razmeram ni nehal obstajati in v sinergiji z njegovim zborovodjem Bratislavom Prokićem in z nadškofom v Beogradu in metropolitom msgr. mag. Stanislavom Hočevarjem se ohranja kontinuiteta in tradicija zbora, ki je kot tak v Beogradu edinstven.

Iz naših škocjanskih orgel je za uvod Knobleharjeve akademije izvabila zares lepe zvoke Bachovega preludija Sv. Ana  organistka profesorica  Višnja Dimitrijević iz Beograda. Prav tako je orgelska glasba v njeni izvedbi spremljala zaključni prenos cvetja k spomeniku dr. Ignacija Knobleharja.

Slavnostni govornik je bil letos zaslužni profesor dr. Janez Juhant, teolog, filozof in pedagog, član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Prof Juhant je redni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani in predava še na drugih fakultetah doma in po svetu. Je tudi znanstvenik in duhovnik, ki svojo misel uspešno oblikuje v članke, znanstvene razprave, knjige v domačem in mednarodnem okviru. Njegovo področje delovanja zajema: zgodovino filozofije, filozofsko antropologijo, etiko, socialno filozofijo in filozofijo religije.Profesor Juhanta poznamo tudi iz njegove jasne in neposredne besede v naših medijih.  Je dober poznavalec življenja in dela mnogih pomembnih mož in žena iz naše preteklosti, ki so kot Knoblehar imeli pogum, voljo, duha in moč, da so naredili velike stvari v časih, ko je bilo tudi zelo težko. Profesor Juhant je v svojem govoru na več mestih povlekel vzporednici iz življenja in dela dr Ignacija Knobleharja in dr Janeza Evangelista Kreka, čigar 100 let smrti mineva letos. Celotni govor  g. Juhanta lahko preberete v nadaljevanju in vredno je.

Na simbolni grob našega velikega rojaka slovesno polagamo cvetje in luč vsako leto ob njegovem rojstnem dnevu v znamenje veselja, da imamo tako velikega rojaka, v znamenje vere, da Knoblehar živi in se veseli v nebesih in prosi za vse nas.

Tudi letos so  g.župan, g župnik in g.prof. Juhant v imenu vseh nas položili cvetje in luč k žari zemlje, vsi skupaj pa smo  jih v tihoti in molitvi spremljali. 

 

Družina Renate in Mateja Dulc je ob koncu slovesno  položila cvetje in luč k spomeniku našega Knobleharja, ki ga je kipar Edo Dolinar upodobil leta 2008 in od takrat nas vse Škocjančane in vse, ki hodijo tod mimo, nagovarja in vabi na pot oznanjevanja Evangelija..

Zares pa smo zaključili še s 3. delom pesmi Ekumenskega moškega zbora pred cerkvijo in z lepim srečanjem v župnijski dvorani, kjer smo nazdravili prazniku in se okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Škocjan. Tudi Angelček varuh moj smo na pobudo nadškofa Hočevarja skupaj z gosti vsi zapeli – lepo ekumensko dejanje.

 

Zapisala Marija Halas

 

 

 

27_1_koncert_ps_plamen_knobleharjevo

Kot da 20 let Pevske skupine PLAMEN ni mimo

V nedeljo, 2. julija 2017 ob 19. uri, je PS Plamen obeležila 20. obletnico prepevanja na prireditvenem prostoru v središču Škocjana.

Začele smo z ljudskim naborom pesmi, in sicer s prekmurskima narodnima: Venci Veili in San se šetao. Po prijaznem pozdravu gospoda župana Občine Škocjan Jožeta Kaplerja smo zapele belokranjsko ljudsko Pastirče mlado. Ob spremljavi glasbenih prijateljev Primoža Moškona – Vrača na kitari, Jernej Šuštaršiča na klaviaturah in harmoniki ter Tomaža Zorka na kontrabasu smo se prepustile tokovom naslednjih melodij: Zvončki in trobentice; Na vrhu nebotičnika; Julija s solistkami Jernejo Kic, Jernejo Srpčič ter Melito Pavlič; Od višine se zvrti; Čarobno jutro; Halleluyah s solistko Tadejo Omrzel; Only you;  One s solistko Anjo Kovaljev;  Zemlja pleše; Ne bodi kot drugi s solistko Melito Pavlič; Vrhovi;   Tears in heaven; Gardelin; When we were young s solistko Tadejo Omrzel; All aboutthat bass; Proud Mary s solistko Anjo Kovaljev; Čas ter Ljubljančanke. Brez instrumentalne podlage smo zapele pesem The rose. Predstavila sta se tudi gosta: Bort Ross & Lamai.

Kot da 20 let ni mimo, pa se še kako zavedamo dosedanje kot verjetno tudi naše bivše članice.Potrebno je bilo veliko volje, vztrajnosti, odrekanja, da smo obstale in to ponosno. Druženje in glasba nas je marsikdaj zamotila in odnesla s seboj v bolj  zabavne trenutke. Verjele smo, da delamo nekaj koristnega zase in za naše zveste poslušalce. Da bo naslednjih več let tako, si le želimo. Od začetnih let vztrajajo: Jerneja Kic, Sonja Mlakar, Sabina Šoštarec, Mateja Robek Zaletelj ter Romana Zaletelj.

Vsaka zgodba, dogodek te ne pusti praznega. Srčno smo upale na prisotnost naših zvestih poslušalcev. Verjamemo in upamo, da smo izpolnile vaša pričakovanja in, da  se veselite naših prihodnjih druženj in koncertov.

Hvala umetniški vodji Sabini Šoštarec ter predsednici PS Plamen Mateji Robek Zaletelj za vso podporo, ideje in velik zagon pri delu, ustvarjanju. Včasih smo le potrebovale vaju, da smo se zavedale pomembnosti našega obstoja, skupine, tradicije in našega delovanja. Da smo se še bolj povezale, zbližale in navdihovale druga drugo.

Hvala tudi vsem sponzorjem, donatorjem, ki nas finančno podpirate pri izpeljavi vseh načrtovanih aktivnostih, brez vas bi bilo veliko težje. Hvala tudi voditeljici Renati Mikec, ki je  z veseljem sprejela vlogo povezovalke na našem izredno pomembnem dogodku. Spretno je povezovala misli ter nazorno opisala našo zgodovinsko pot.

Več mesecev smo se trudile za to, da smo se naučile pesmi, izpopolnjevale naše prepevanje in vas želele popeljati po čarobnih poteh glasbe. Upamo, da nam je uspelo in, da bo mimo nas in z nami odhajalo veliko skupnih glasbenih trenutkov.  

 

Nuška Keglovič, PS Plamen

 

 

FOTO, Petra Kic

SNEMANJE, Martin Kirar

 

ISKRENA HVALA VSEM SPONZORJEM IN DONATORJEM.

Nekateri nam stojite ob strani in nas finančno, moralno ali kako drugače podpirate že vseh 20. let. Hvala tudi vsem posameznikom, ki ste nas pred 20 leti spodbudili, da smo stopile na samostojno pot. Nekateri izmed vas nas pri našem delu še vedno spremljate, podpirate in nam priskočite na pomoč kadar jo potrebujemo.

Zahvaljujemo se tudi našim domačim, staršem, partnerjem,  otrokom, babicam in dedkom, ki nam omogočajo, da si lahko vzamemo čas za delovanje in druženje v skupini.

Hvala vam draga zvesta publika za vaš obisk, aplavze in pozornost, zahvala pa tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali pri oblikovanju tega posebnega večera.

                                                                                 

Pevska skupina Plamen

 

 

 

 

 

24_1_modrost_in_izkusnje_in_podelitev_priznanj_krvodajalcem_knobleharjevo

Srečanje starejših Modrost in izkušnje in krvodajalci jubilanti 2017

V sklopu Knobleharjevo 2017 smo ponovno organizirali srečanje Modrost in izkušnje. Povabili smo vse, ki so v letošnjem letu dopolnili 70. let in več.

 Srečanje smo pričeli  s sveto  mašo, ki jo je daroval gospod Janez Zaletel iz Šentvida pri Stični v sodelovanju z  domačim župnikom gospodom Tonetom Dularjem. Po maši pa smo nadaljevali druženje pod šotorom.

Tudi tokrat smo dokazali, da s skupnimi močmi lahko pripravimo za naše starejše prijetno druženje. Srečanje je  finančno omogočila občina Škocjan v sodelovanju s  Društvom upokojencev Škocjan, Karitas, Župnijo Škocjan, Krajevno organizacijo RK Bučka , Krajevno organizacijo RK Škocjan in OŠ Frana Metelka Škocjan. Za dobro hrano so tudi tokrat poskrbeli v kuhinji OŠ Frana Metelka Škocjan, za sladke priboljške pa prostovoljke, ki so napekle veliko dobrega peciva .  

V programu, ki ga je povezovala Marinka Cerinšek so sodelovali glasbeni učenci Tine Lenart, in sicer: Monika Gorenc, Špela Gorenc, Joško Andrejčič, Maruša Blatnik, Luka Lenart, Nika Lenart in Blaž Lenart. Zbrane sta pozdravila župan Jože Kapler in predsednik OZ RK Novo mesto Marjan Grahut. V sklopu programa smo tudi med starejšimi obdarili  s šopkom  najstarejša udeleženca, ki sta tokrat bila Alojzija Cvelbar iz Grmovelj in Alojz Radovan iz Hrvaškega  Broda.

V sklopu prireditve smo v sodelovanju med občino Škocjan in  OZ RK Novo mesto podelili priznanja krvodajalcem jubilantom.  Priznanja so podeljevali župan občine Škocjan Jože Kapler, predsednik OZ RK Novo mesto Marjan Grahut in iz Centra za transfuzijsko dejavnost Irena Pust. Tokratnih jubilantov je bilo 40. Med njimi so 5 x darovali kri: Sanela Buha, Renata Dulc, Vida Gros, Jaka Hočevar, Alenka Hrastar, Damjana Kolenc, Mojca Mrgole, Bojan Peterle, Branka Petkovšek, Aleš Praznik, Uroš Robida, Milena Rupar, Asti Škulj, Katja Tramte. 10 x so kri darovali Magdalena Hočevar, Stanislav Matko, Fani Matko, Rajko Zakšek. 15 x so kri darovali: Anica Deželan, Mitja Gros,  David Hočevar, Slobodan Manojlović, Dejan Oberč, Bojan Žabkar. 20 x sta kri darovala Matej Krmc in Jože Deželan. 25 x so kri darovali: Samo Čelesnik, Zdenka Komljanec, Marjan Šimc, Borut Vidrih, Jerneja Župan. 30 x je kri darovala Rozalija Povše. 35 x so kri darovali: Matej Krnc, Janez Oberč in Marjeta Tramte. 40 x je kri daroval Anton Bregar. 45 x je kri daroval Janez Škulj. 50 x sta kri darovala Matjaž Knafelj in Anton Tramte.

60 x je kri daroval Stanislav Cvelbar.

Hvala za vaša plemenita dejanja.

V imenu pripravljalnega odbora hvala vsem, ki ste tudi tokrat prispevali k dobremu skupnemu druženju. 

 

 

Zapisala: Gabrijela Kovač

 

 

 

 

20_1_knobleharjeva_konjenica_knobleharjevo

8. KNOBLEHARJEVA KONJENICA

 

Tudi letos smo člani konjerejskega društva Škocjan organizirali 8.tradicionalno Knobleharjevo konjenico po občini Škocjan, udeležilo se je kar 25 konjenikov. Pohod se je odvijal v soboto 1.7.2017. V dopoldanskih urah smo se zbrali v Zavinku pri Vovk Silvu, kjer smo se prijavili in startali proti Tomažji vasi, na kmetiji Lenart pa smo se dobro okrepčali. Pot smo nadaljevali ob avtocesti do Čolnišča,vse do Štrita, kjer nas je pogostila tudi  družina Gradišar. Odpravili smo se proti cilju, Zloganju,kjer je bila predzadnja postaja. Organizirali smo konjeniške igre, katere so bile zelo uspešne in izčrpne. Končni cilj pa je bil prireditveni prostor v Škocjanu,kjer smo prispeli okoli 19.ure. Tam so nas pričakali naši konjeniki ter  g. župan Jože Kapler s sprejemom.

 Za lažjo realizacijo konjenice se zahvaljujemo občini Škocjan, za sponzorstva pa gre zahvala kovinarstvu Vinko Komljanec, gostilni Karolina, cvetličarni Špela, gradbeništvu Janez Lenart, trgovini ML Luzar, kamnoseštvu Jenič, družini Banič-transporti Banič, Deželan Jožetu s.p., Edvard Bajcu-Kmetijski stroji, pekarni Pepe d.o.o.

Vsem sponzorjem, sodelujočim ter seveda gostiteljem se zahvaljujemo za prostovoljstvo, pomoč ter dobro voljo.
 

                                                                                                                                                                                                                                                        KD ŠKOCJAN

 

 

 



 

15_1_skocjan_poje_in_igra_knobleharjevo

ŠKOCJAN POJE IN IGRA 2017

 

Srečanje pevskih in glasbenih skupin Občine Škocjan, pod naslovom Škocjan poje in igra, je letos potekalo nekoliko drugače, saj je bil drugi del izveden po opereti Netopir. Na prireditvi se vsako leto predstavijo različne pevske skupine in sestavi, različnih starosti in različnega pevskega žanra, ki delujejo na območju naše občine. Nastopajo tudi glasbeniki; na harmonikah, klaviaturah, kitari … pa tudi pleše se. Vsi skupaj pa gojimo eno, ljubezen do glasbe. Prireditev, ki je potekala v petek, 30. junija 2017 smo tudi letos razdelili na dva dela. Pevske skupine so se predstavile v dvorani Metelkovega doma, kjer je prireditev iskrivo povezovala ga. Marinka Cerinšek. Na odru pod šotorom pa so se po izvedbi operete Netopir predstavile še glasbene skupine, ki so poskrbele za prijetno nadaljevanje druženja vseh obiskovalcev operete.

Vsaka skupina se na prireditvi predstavi z dvema pesmima.Za uvod so zapele Ljudske pevke Klasje, ki rade prepevajo stare ljudske pesmi in s tem ohranjajo ljudsko izročilo. Prireditve se vsako leto z veseljem udeležijo tudi člani društva bolnikov po kapi, ki delujejo pod imenom Kapniki. Sledil je nastop Pevske skupine Plamen, ki je letos obeležila že 20. let delovanja. Povabilu so se odzvale tudi Ljudske pevke s Telč, ki sicer ne delujejo na območju naše občine, vendar pa sodijo v našo faro in jih vsako leto z veseljem povabimo v Škocjan. Vsako leto na prireditvi sodeluje tudi Cerkveni mešani pevski zbor Dobrava, ki seredno udeležuje dekanijskih cerkvenih revij, kjer je potrebno vedno znova dokazati napredovanje zbora. Sledil je nastop ljudskih pevcev Fantov z vasi, ki slovensko ljudsko pesem ponesejo ne samo izven meja občine ampak tudi države. Letos so gostovali v Avstriji in Nemčiji. Vse od ustanovitve dalje se srečanja udeležujejo tudi članice pevske skupine Vokalni 5, ki so se letos marca udeležile tudi območne revije odraslih pevskih zasedb v organizaciji JSKD, OI Novo mesto. Za konec pa so na odru Metelkovega doma štajerske plese zaplesale še članice Mladinske Folklorne skupine Plamen.

Po končani prireditvi smo se odpravili na osrednji prireditveni prostor, pod šotor, kjer je bila izvedena Opereta Netopir. Po tej predstavi pa smo nadaljevali s prireditvijo Škocjan poje in igra, kjer so se nastopile še glasbene skupine, ki delujejo v občini. Najprej so se predstavili lovski Rogisti. Sledil je nastop učencev Glasbenih storitev Tina, ki so na svoje harmonike zaigrali dve narodno-zabavni skladbi. Bučenski ramplači so tako, kot je za njih običajno poskrbeli za dobro mero humorističnega vložka. Prireditev pa so zaokrožili člani mladega ansambla Lenarti, ki so predstavili tudi novo lastno skladbo, Zaupaj le srcu.

Tako kot je v svojem nagovoru strnil župan je prireditev priložnost za druženje vseh pevk, pevcev, plesalk, plesalcev in glasbenikov, ki delujejo v naši občini. Glasbenega udejstvovanja, veselja, ubrane pesmi, ljudske in moderne, ter kulturnega navdušenja nam v občini ne manjka in prav je tako, in zato se prireditve veselimo tudi drugo leto.

 

 

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

 

 

 

img_0234

 

Otvoritev sprehajalne poti v Škocjanu

 

Zbrali smo se ob novi sprehajalni poti v občini Škocjan, ki je nekoč že obstajala, a se je z leti opustila zaradi ureditve glavne ceste skozi Škocjan. Danes je tu že toliko prometa, da so v nevarnosti pešci, posebno pa šoloobvezni otroci.

Ta pot je nekoč že bila bližnjica do perišča ob potoku in do cerkve s pokopališčem.

Ko v nekdanji KS Škocjan še ni bilo vodovoda, so ljudje hodili k potoku po pitno vodo. Nekdaj je to bila bistra studenčnica, ki so jo z veseljem zajemali in pili. Vodo, s katero so napolnili vedra, pa so doma uporabljali za potrebe gospodinjstva. K potoku so hodile tudi bližnje perice, ki so prihajale ročno izpirat oprano perilo, ki so ga nato ponosno razobešale na svežem zraku.

Ob poti je bil nekoč tudi vaški vodnjak, ki so ga leta 1945 postavili člani RK za potrebe krajanov. Danes je po tolikem času ze dotrajal, zato je njegova obnova že v načrtu občine in bo mimoidočim ponudil pitno vodo in kratek oddih.

V času, ko je Škocjan z okolico dobil vodovod, ni bilo več potrebe po izkoriščanju studenčnice. Vaščani niso več hodili po stezi, ki je vodila do potoka, zato se je začela zaraščati in kmalu o njej ni bilo več sledu.

Na lanskoletnem zboru občanov pa je gospa Marjeta Tramte, roj. Globevnik, podala predlog, da bi se ta pot obnovila in postala prijetna bližnjica za šolarje, kjer bodo varnejši kot pri hoji po glavni cesti, ki je danes že zelo prometna.

Godpod župan Jože Kapler je ob pomoči občinske uprave sprejel pobudo in se zavzel za obnovo sprehajalne poti. Izdelan je bil projekt in izbran izvajalec del.

Danes je urejena pot od ceste proti šoli – po travniku za staro kaplanijo, čez potok proti regionalni cesti, kot je nekoč že obstajala.

Vsi smo veseli te pridobitve in dobre zamisli naše občanke Marjete Tramte, ki ji je mar za naš kraj.

Najpomembnejše pa je, da bodo naši otroci imeli hitro in varno pot do šole in domov. Šola pa bo to pot lahko koristno uporabljala za razne aktivnosti.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k realizaciji na novo urejene peš poti, bodisi z idejali bodisi s konkretnim delom.

Sedaj, ko jo imamo, se le večkrat podajmo po njej, starejši pa obujajte spomine na nekdanjo, prijetno in skromno romantično pot v tem že skoraj pozabljenem kotičku kraja.

Ob zaključku še enkrat hvala g. županu in občinski upravi, vsi pa prisrčno vabljeni na prijeten sprehod.

 

                                                                                                                                                                                                                         Jožica Čelesnik in Pavlina Bobič

 

 

 

8_1_semanji_dan_na_bucki_knobleharjevo

SEMANJI DAN NA BUČKI 2017

 

Turistično društvo Bučka je 25. junija organiziralo 14. Semanji dan na Bučki. Turistična prireditev, ki privablja obiskovalce iz vse Slovenije, je letos spet ponudila bogat program in vzporedno dogajanje na več prizoriščih hkrati.

Rokodelska tržnica, sejem, sprejem pohodnikov in konjenikov

Letošnji praznični nedeljski sejemski dan je znova prinesel zanimiv in razgiban program. Obiskovalci prireditve so dobrodošlico izrazili vsem pohodnikom, ki so ob prazniku Občine Škocjan prišli na sejem na Bučko po Knobleharjevi poti iz Škocjana. Prav tako so obiskovalci toplo pozdravili že tradicionalni prihod konjenikov Konjerejskega društva Škocjan. S slavnostnim prihodom na prizorišče so namreč naznanili uradni začetek 14. Semanjega dne na Bučki. Medtem je že od 9. ure dalje delovala rokodelska tržnica in kot običajno, je  bilo odprto tudi sejmišče z mnogimi ponudniki različnih izdelkov. V času sejma so v kletnih prostorih kulturnega doma v  organizaciji Krajevne organizacije Rdečega križa Bučka potekale meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola.

Krajevno priznanje za PGD Bučka, v uporabo predali tudi defibrilator

V uvodnem otvoritvenem programu sta številne obiskovalce sejma nagovorila župan Občine Škocjan Jože Kapler in predsednik KS Bučka Tomaž Marjetič. Slednji je ob prazniku krajevne skupnosti podelil tudi krajevno priznanje. Tega je letos prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Bučka. Društvo je priznanje prejelo ob 90-letnici delovanja, za povezovanje humanih vrednot prostovoljstva in solidarnosti ter razvijanje družabnega življenja v krajevni skupnosti.

Vsa na Bučki delujoča društva so skupaj s Krajevno skupnostjo Bučka letos izvedla prav posebno akcijo. Ob podpori donatorjev so namreč zbrali sredstva in izvedli nakup AED naprave – defibrilatorja, ki je pomemben prispevek k zagotvljanju večje zdravstvene varnosti krajanov in obiskovalcev prireditev. Naparava je bila namenu uradno predana prav na Semanjem dnevu, namestitev naprave pa je opravil predsednik krajevne skupnosti Tomaž Marjetič.

Zaključek likovnega natečaja „Življenje na kmetiji nekoč“

Poleg navedenega programa, nastopov mladih glasbenikov iz glasbene šole Tine Lenart,  ansambla Lenarti, sejma in rokodelske tržnice je bilo seveda še precej drugega dogajanja. Ogledati si je bilo mogoče razstavo likovnih del z natečaja „Življenje na kmetiji nekoč“, ki ga je razpisala likovna sekcija Kulturnega društva Bučka. Sodelovalo je 126 otrok iz štirih  osnovnih in dveh podružničnih šol. Komisija je izbrala 30 likovnih del za razstavo, od teh tri najboljša dela v kategoriji od 1. do 5. razreda in tri dela v kategoriji od 6. do 9. razreda. Nagrajenke 1. kategorije so naslednje učenke: Nina Kos z  OŠ Frana Metelka Škocjan Podružnična šola Bučka - zlato priznanje, Neja Smrke z OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč - srebrno priznanje in Katarina Novak z OŠ Frana Metelka Škocjan Podružnična šola Bučka – bronasto priznanje. Nagrajenke 2. kategorije so učenke iz Gaja Okrajšek – zlato priznanje, Larisa Šribar -  srebrno priznanje in Neli Klevišar - bronasto priznanje. Vse nagrajene učenke v tej kategoriji so z OŠ Frana Metelka Škocjan. Podelili so tudi pisne zahvale vsem mentoricam in vsem ostalim udeležencem natečaja.

13. šarkeljada in 7. državno ocenjevanje šarkljev

Še  posebej atraktivna je bila razstava šarkljev, ki jo organizira Društvo podeželskih žensk Bučka v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije. Na letošnjo 13. šarkeljado in 7. državno ocenjevanju je prispelo 30 šarkljev. Strokovna komisija ugotavlja, da so ti iz leta v leto boljši, inovativnejši in vse bolj kakovostni. Zlata priznanja so prejele: Avsec Ana za Pirin šarkelj z orehi, Dulc Nežka za Umešani šarkelj, Marjetič Tamara za šarkelj Zeleni greh, Novak Katarina za Kvašeni šarkelj, Starc Marija za Kvašeni slani šarkelj in Šterk Ida za Kvašeni rozinov šarkelj pečen v krušni peči. Srebrna priznanja so prejele: Bevec Uršula za Kvašeni šarkelj, Čarman Karmen za Šarkelj z rozinami, Jakše Marija za Marmorni šarkelj, Kerin Majda za Kvašen šarkelj z orehi in rozinami, Kerin Majda za Umešani šarkelj s koprivami, Klemenčič Janja za Biskvitni šarkelj, Klemenčič Vesna za Biskvitni šarkelj, Kopina Marija za Marmorni šarkelj, Pokleka Sonja za Bučni šarkelj in Vidmar Dragi za Kvašeni šarkelj. Bronasta priznanja so prejele: Avsec Alenka za Kvašeni šarkelj, Gros Vida za Pirin šarkelj z vinskim kamnom, Pokleka Sonja za Kvašeni šarkelj, Režek Nežika za Šarkelj  z bučnim oljem, Vovko Janja za Umešani šarkelj, Vrhovšek Marija za Biskvitni šarkelj z brusnicami ter Vrhovšek Marija za Kvašeni šarkelj z rozinami.

Prikaz sejmarjenja

Celotno dogajanje na prireditvenem prostoru je spretno kot vedno povezoval znani radijec Darko Povše.  Seveda pa tudi letošnji sejem ni minil brez  prikaza sejmarjenja po starih običajih. V vlogi kupca sta nastopili Jelka Krivec, lanskoletna kmetica leta in članica Društva podeželjskih žena Mirna Peč Nežika Režek. Ob pomoči spretnega mešetarja sta kupili ovco in ob tem nasmejali množico obiskovalcev, ki so radovedno spremljali, kaj se bo prodajalo.

Sejemski dan je bil živahen, obiskovalci so se prijetno zabavali, k dobremu počutju pa je prispevala tudi skrba organizacija. Turistično društvo Bučka se zahvaljuje vsem društvom in posameznikom, ki so kakor koli pomagali pri pripravi in izvedbi prireditve.

 

 

Turistično društvo Bučka

 

 

 

 

 

 

 

5_1_kresni_vecer_na_radulji_knobleharjevo

Kresni večer na Radulji

 

Naelektreno ozračje soparne srede, 21. junija, so ohladile krajevne plohe in nevihte, ki so tik pred šesto uro popoldne zajele tudi Škocjan. A to nadobudnih raziskovalcev, ki smo se dobili v krajevni knjižnici Škocjan ni odvrnilo od naše namere po pustolovščini. Zato se je tudi vreme uneslo in je nehalo deževati.

Polni zagona in pričakovanja smo najprej prebrali pravljico Lov na zaklad, potem pa se je začelo. Sprva smo se morali ogreti in pred Metelkovino opraviti nekaj telovadnih vaj, sledilo je iskanje prvega namiga. Usmeril nas je v sam center Škocjana, med pravljičnih devet drevesnih čuvajev, ki so skrivali koščke sestavljanke pustolovskega škocjanskega rojaka dr. Ignacija Knobleharja. Drugi namig nas je napotil do njegovega kipa pri cerkvi sv. Kancijana, kjer nas je čakal »čarobni zabojček«, v katerem so bili pravljični kvizi. Pravilni odgovori na devet zahtevnih pravljičnih vprašanj so nam razkrili geslo, ki se je glasilo Škrat Rudi. Tedaj še nismo vedeli, zakaj je bila to rešitev, a smo kmalu izvedeli. Tretji namig nas je vodil na dvoločni most čez Raduljo, ki je eden redkih tovrstnih mostov v Sloveniji in upodobljen tudi na občinskem grbu. Na svetilki je bila obešena steklenica, v kateri se je skrivala naslednja naloga. Na parkirišču sosednje trgovine smo morali poiskati devet črk in jih sestaviti v besedo. Po razmišljanju in ob pomoči staršev nam je uspelo razvozlati uganko in sestaviti besedo »čarovnija«. Četrti namig nas je usmeril ob sivi cesti, ki vodi čez mesto in vas, pri stari pa gostilni ustavi čas. Tako smo prispeli do Luzarjeve gostilne, kjer smo pod lipo iskali in iskali zaklad, a nam je gospa Ksenija Luzar prijazno namignila, da se nekaj oziroma nekdo morda skriva za vogalom. In res, tam pod vrbo žalujko, na okljuku Radulje, je ždel nihče drug kot škrat Rudi in čuval skriti zaklad. Še prej smo morali izpolniti še zadnjo nalogo, ki pa je bila najlažja in zares prijetna, vsak pustolovec je namreč moral devetkrat objeti svoje starše, saj so otroci naš največji zaklad. Vse naloge so bile uspešno opravljene in žreb je določil, da skriti zaklad – kovček s knjigami sposojenimi iz krajevne knjižnice Škocjan, prva odnese domov Zala Žlogar, ki je tudi sicer redna obiskovalka knjižnice. Z Rudijem smo zaplesali še njegov ples, nato pa se je od nas poslovil.

To pa še ni bilo konec našega druženja. Vsak udeleženec si je lahko izdelal svojo ladjico, ki jih je za nas iz vrbovega lesa prijazno pripravil gospod Boštjan Žagar, lastnik žage v Grmovljah. Naše ponosne trijambornice smo postavili na breg ob Raduljo in se ob njih fotografirali, eno pa smo splavili v sanjavo rečico, da je naše pozdrave poletju ponesla v širni svet.

Dogodek smo v krajevni knjižnici Škocjan organizirali v sklopu prireditev ob občinskem prazniku Knobleharjevo 2017 in glede na odzive bomo podobne dejavnosti nadaljevali tudi v prihodnje.

 

Zala Štamcar, krajevna knjižnica Škocjan

 

 

LK FS PLAMEN 2017

16.6.2017

7

FOLKLORNA SKUPINA PLAMEN JE POLNOLETNA

 

V petek, 16. junija 2017, smo se ljubitelji kulture, glasbe in plesa zbrali v Metelkovem domu v Škocjanu, na letnem koncertu Folklorne skupine Plamen. Tako kot vsako leto, smo veseli, da smo ponovno poželi veliko navdušenja. Člani skupine smo se zavzeto pripravljali in pridno vadili skozi celotno sezono ter ponosno predstavili rezultat našega dela na odru. Letošnji koncert je bil poseben zato, ker smo obeležili polnoletnost naše skupine. Že osemnajst let uspešno predstavljamo naše ime širni publiki ter ohranjamo običaje škocjanske doline. S takim zagonom, bomo delali tudi v naprej. Letni koncert smo s svojim nastopom popestrili člani odrasle Folklorne skupine Plamen, katere umetniški vodja je Marko Vidmar in članice mladinske Folklorne skupine Plamen, katere umetniška vodja je Petra Kic. V goste smo povabili Vokalno skupino Gorjanski spev, ki so s pesmijo zapolnili prijeten večer. Z uradnim sprejemom kar šestih novih članov in zahvale naše predsednice Petre Kic vsem nastopajočim in prisotnim, smo zaključili prireditev. V prijetnem vzdušju smo na koncu še pokramljali ter se odpravili proti zasluženim počitnicam. Najlepše se zahvaljujemo vsem sponzorjem: Občini Škocjan, KRKA, tovarna zdravil, d.d., ISKRA PIO d.o.o., Adria mobil d.o.o., Dana d.o.o., Avtobusni prevozi Matej Božnar s.p., Magrad - Gradbena mehanizacija Marjan Anderlič, s.p., Dulc d.o.o., Pekarna PEPE d.o.o., Panvita d.d., Cvetličarna Špela s.p., TCK Kic, s.p. in našemu snemalcu gospodu Martinu Kirarju. Hvala vsem domačim in obiskovalcem, ki nas zvesto spremljate.

 

Teja Vovko

 Foto: Jerneja Kic

 

 

 

1

Praznovanje 40-letnice KD dr. Ignacija Knobleharja Škocjan

Škocjan, 05.05.2017, dvorana gostilne Luzar

 

Dovolite, da začnem na začetku, leta 1977. Do tega datuma sva prišle s sedanjo tajnico, Matejo Robek Zaletelj, in sicer sva ga našli na dokumentu z Ajpesa, ki ga dobimo že avtomatsko izpolnjenega in so očitno vanj vnesli stare podatke, s katerimi razpolagajo. Sami tega datuma sicer nismo imeli, saj vodimo dokumente šele od drugega zagona, če lahko tako rečem, in sicer je to od leta 1997.

Torej sva zagledali imeniten datum 5.5.1977 in takoj sva vedeli, da je to datum, ki ga je treba obeležiti. Ker dokumentov o delovanju društva do leta 1997 ni bilo, sem na UE NM podala prošnjo za zgodovinski vpogled. Pripravili so vso dokumentacijo o društvu od njegovega začetka naprej. In našli smo naslednje:

Društvo je delovalo že pred letom 1977, saj smo iz leta 1976 našli poročilo o delu KUD Škocjan, ki ga je društvo poslalo na Zvezo kulturno prosvetnih organizacij občine NM, in sicer dne 14.1.1977. Pisali so tako: Sedež društva je bil tako kot je zdaj spet, na naslovu Škocjan 35. Predsednik društva je bil Roman Čelesnik, tajnik društva Slavka Janežič, blagajnik pa Jerman Jožica. V društvu so delovale tri sekcije, članska sekcija je štela 9 članov, od tega 6 žensk, mladinska sekcija je štela tudi 9 članov, od tega 5 mladenk in pionirska sekcija 21 članov, od tega 17 deklic, skupaj 39 članov, od tega 28 žensk. Za leto 1977 so podali naslednji program: dramska sekcija je uprizorila igro in z njo gostovala v Šentjerneju, Mirni Peči, Šmarjeti in Vavti vasi. Kinosekcija je predvajala 35 filmov za javnost in 4 za osnovno šolo. Izvedli so 5 proslav in organizirali tri koncerte. Ob bogatem delovanju je bilo tako, kot je v današnjem času tudi, finančnih sredstev je bilo premalo. Zato so se obrnili na
Imeli pa so težave s prostorom, saj je bila dvorana takrat v slabem stanju.

06.03.1977 pa so imeli izredni občni zbor, o katerem priča zapisnik: V letu 1977 bo v okviru KUD Škocjan delovala dramska sekcija, pevski zbor Dobrava, kinosekcija, pionirska dramsko-literarna sekcija pri OŠ in recitacijska skupina mladine.

Na konstitutivnem odboru KUD Škocjan dne 06.03.1977 so bili prisotni: Mojstrovič Anton, Zupančič Jože, Kocjan Marija, Janežič Slavka, Jarc Tončka in Čelesnik Roman. Opravičeno odsoten je bil Blažon Tomaž.

Da pa je Kulturno umetniško društvo Škocjan bilo tudi uradno zabeleženo in je lahko delovalo, je bilo potrebno pridobiti še uradno Odločbo. Ta odločba je bila izdana dne 05.05.1977 in je izrekala, da se Kulturno umetniško društvo Škocjan, z delovnim območjem v krajevni skupnosti Škocjan in s sedežem v Škocjanu št. 35, vpiše v register društev in da je društvo uskladilo svoja pravila z zakonom. Predložena so bila nova pravila (statut) in zapisnik občnega zbora. Ta statut je zelo podoben današnjemu, sem pa v njem našla  zanimivost: v 10. členu namreč piše, da je član lahko tujec. Ta odprtost je pohvale vredna!

Če na koncu potegnemo črto, lahko najdemo marsikatero podobnost z današnjim časom. Trudili so se, da bi vključili več mladih, pomembne so bile finance – teh je primanjkovalo, naslov je bil isti kot je zdaj spet – Škocjan 35 – čeprav je bil vmes še v SMC in na Občini, vendar pa imamo mi zdaj prostore urejene in prijetne, odprte za vse.

Do kdaj natančno so bili v društvu aktivni, ni mogoče reči, ker naprej ni nobenih uradnih sprememb, ki bi jih morala Upravna enota NM beležiti in zato delovanje ni sledljivo. Zagotovo pa je bil drugi zagon leta 1997. Takrat so društvu pristopili naslednji občani: Martina Granda, Blaženka Halas in Marija Halas, Martin Kirn, Sonja Krmc, Mirko Lahne, Marjeta Smrekar, Anton Zupet in Metka Prah Zupet. Za predsednico je bila na občnem zboru dne 27.06.1997 izvoljena Anka Blatnik. Od takrat naprej se je društvo imenovalo Kulturno društvo Škocjan in je imelo sedež v SMC- Salezianskem mladinskem centru, Škocjan 30.

 

 

 

img_7511

Otroško pustno rajanje v Škocjanu

 

Janez Bogataj v svoji knjigi Slovenija praznuje med drugim  opisuje: »Pustni čas je bil značilno zimsko pomladno prehodno obdobje, ki se je začelo po prazniku treh kraljev in trajalo do pustnega torka, dan pred pepelnico ali pepelnično sredo. Glavni pustni dan je bil pustni torek, potem pa se je življenje spremenilo v dolgo postno obdobje. Tako slovenska beseda 'pust' kot latinska in mednarodna 'karneval' pomenita isto: pustiti meso.«

 

S pustom pa je povezano tudi  šemljenje. Tudi tokrat smo v sodelovanju s Turističnim društvom Škocjan in Kulturnim društvom dr. Ignacija Knobleharja priredili na pustni torek otroško pustno rajanje. Zbrali smo se pri gasilskem domu  in v povorki odšli proti Metelkovemu domu, kjer je sledilo veselo pustno rajanje. Na poti nas je presenetila in s sladkimi dobrotami pogostila Majda Krašna iz Avtocentra Krašna.

 

 Za samo animacijo na poti in v Metelkovem domu so poskrbele Urška Rudman (Snežak), Anka Blatnik Gorenc (Ježek), Alenka Hrastar (Zajec) in Nuška Keglovič (Miška). Za to priložnost so priredile in odigrale like iz zgodbice Franziske Stich Dobri snežak.  Da smo lahko veselo rajali, sta s poskočnimi vižami poskrbela Indijanec Dejan Železnik in klovn Borut Zaletelj. Naše rajanje smo zaključili tokrat nekoliko drugače. Vsi smo se vkrcali na cestni vlak in se popeljali do Pekarne Pepe, kjer so nas odprtih vrat in rok sprejeli in nas pogostili s slastnimi krofi, flancati in sokom. Ves čas pa smo se lahko krepčali z zavinškim čajem, ki ga je pripravil Martin Kirar. Naše popoldansko dvourno druženje je bilo v veselem, razigranem vzdušju zaključeno pri Metelkovem domu.

 

V imenu Turističnega društva Škocjan in Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja  hvala vsem, ki ste nam priskočili na pomoč pri izvedbi otroškega pustnega rajanja. Zahvala tudi Avtocentru Krašna in Pekarni Pepe za vse sladke dobrote.

                                                                                       

      V imenu organizatorjev Gabrijela Kovač

Knobleharjevo 2015

28.6.2015

Knobleharjevo 2015

28.6.2015

Knobleharjevo 2015

27.6.2015

Knobleharjevo 2015

27.6.2015

Knobleharjevo 2015

26.6.2015

Knobleharjevo 2015

25.6.2015

Knobleharjevo 2015

25.6.2015

Knobleharjevo 2015

25.6.2015

Knobleharjevo 2015

19.6.2015

Knobleharjevo 2014

25.6.2014

Knobleharjevo 2014

22.6.2014

Knobleharjevo 2014

22.6.2014